UMTS – da ali ne?

21.07.2005
Objavil: Mojca Giacomelli

Motorola A1000 je bila svetu predstavljena v času lanskega CeBIT-a, v prodajo pa je začela prihajati konec lanskega leta. Pri nas se je prvič pojavila pozno spomladi v akciji Mobitela kot eden izmed UMTS mobilnikov.

Splošno Sporočanje Večpredst. Povezljivost Pripomočki

	datum	TransFlash
	ura
	slovenski jezik
	vibriranje
	ALS
	razširitveno mesto za kartico
	zunanja antena
	zaslon občutljiv na dotik
	prog. oprema za povezavo s PC
	Accelerometer (orientacijski senzor)

	SMS
	EMS
	MMS
	e-pošta (IMAP/POP3)
	push-email
	Push To Talk

	lastne melodije (skladatelj)	1 Mpix Povečava: 4x nastavljanje osvetlitve dve kameri Snemanje video: omejeno
	predvajalnik MIDI melodij
	predvajalnik MP3 melodij
	predvajalnik WAV melodij
	MIDI za zvonjenje
	WAV za zvonjenje
	MP3 za zvonjenje
	lastno ozadje
	teme
	vgrajen fotoaparat

	GSM 900/1800 MHz
	GSM 900/1800/1900 MHz
	GSM 850/900/1800/1900 MHz
	5G
	GPRS
	HSCSD
	EDGE
	UMTS
	HSDPA
	Wi-Fi
	bluetooth
	infrardeči vmesnik
	kabel (USB, ...)
	HTTP (spletne strani)
	WAP
	GPS (satelitska navigacija)
	TV-OUT
	LTE
	NFC

	koledar
	budilka
	opomniki
	kalkulator
	snemalnik zvoka/diktafon
	igre
	java
	radio FM

Dizajn in upravljanje s telefonom

A1000 je po mojem osebnem mnenju eden lepše oblikovanih Motorolinih mobilnikov, ki ne glede na velikost tudi dobro "sedejo" v roko. Le proizvajalec bi se mogoče lahko malce bolj potrudil pri izbiri materialov za mobilnik. A1000 je namreč pametni telefon, z operacijskim sistemom Symbian in velikim zaslonom, občutljivim na dotik (konkurira torej npr. sony ericssonu P900/910). Tak zaslon ne bo nikoli kristalno čist, saj bomo poleg pisala uporabljali tudi svoje prste, kar pomeni, da je poln raznoraznih odtisov. Pri zaslonu je to še razumljivo, ni pa razumljivo pri izbiri črnega (oz. temno sivega) dela ohišja – tudi to je bilo v času testiranja kar precej popacano z odtisi.

Za razliko od konkurenta P900/910 (če odmislimo UMTS), ki je poleg velikega zaslona opremljen še z dodatno tipkovnico, ki hkrati opravlja tudi delno zaščito dela zaslona, bomo pri motoroli na prednji strani našli veeeelik zaslon (208 x 320 pik), pod njim pa eno štirismerno in tri navadne tipke (sprejem, zavrnitev/končanje klica, dostop do interneta). Štirismerna tipka daje ob uporabi občutek nenatančnosti, čeprav se izkaže, da se premakne točno tja, kamor želimo. Na vrhu zaslona sta še dve tipki, ki se ju uporablja pri igranju iger. Na desnem boku bomo našli gumb za sprožitev govornega klicanja ter drsnik, ki ga uporabljamo za zaklep/odklep telefona ter prižiganje/ugašanje le-tega. Zaklepanje telefona so očitno rešili na ta način, kar je dobrodošla zadeva. V zaklenjenem stanju lahko normalno dogovorimo na klice. Za vse ostalo je telefon ... zaklenjen. Kar pomeni, da je zaslon črn ... pri ugotavljanju, ali nas mogoče čaka kak neodgovorjen klic ali kratko sporočilo, si lahko pomagamo z lučko, ki je skrita v logotipu Motorole. Če vklopimo delovanje, nam le-ta lahko signalizira, da nas čaka nekaj ... V vsakem primeru pa moramo vedno odklenit telefon, če želimo pogledati, koliko je ura, kakšen je dogodek, zaradi katerega je signalna lučka utripala rdeče, ipd. Tudi v primeru, da telefona ne zaklenemo, se zaslon po določenem času (ki ga izberemo seveda sami) zatemni. In zopet ne vidimo ničesar ... Motorola je (po mojem mnenju) to vse skupaj rešila na precej neeleganten način (za uporabnika seveda). Še dodatna minus točka tega je, da se vsakokrat seveda zaslon osvetli, kar pomeni dodatno nepotrebno porabo energije. Že malce drugačna rešitev (npr. prikaz ure in ikon za zgrešene dogodke) varčevanja z energijo bi rešila take "težave" uporabnikov. Ob tem ne smem mimo dejstva, da je A1000 Symbian telefon, kar pomeni, da lahko nanj naložimo dodatne programčke. Zagoto se najde med njimi tudi tak, ki bi rešil te zadeve.

Za uporabo mobilnika brez pisala (ali tapkanja po zaslonu s prsti) sem pogrešala kolešček (kot ga ima npr. prej omenjeni P900/910), s katerim bi se "sprehajala" po prednastavljenih zavihkih. Štirismerna navigacijska tipka deluje le znotraj posameznega zavihka, za preskok med njimi pa je nujna uporaba pisala oz. prstov.

Res pa je, da je motorola A1000 po svojem dizajnu bližje dlančniku kot telefonu, zato so mogoče razumljive prej naštete pomanjkljivosti.

Ker mobilnik deluje tudi v 3G-omrežjih, sta skorajda nepogrešljivi dve leči kamere – ena na sprednjem in ena na zadnjem delu mobilnika. Preklop med njima se izvrši z eno samo tipko. Čar UMTS-mobilnika je tudi v opravljanju video klicev. Za katere pa ni dovolj, da posedujemo tak mobilnik, ampak moramo imeti še koga v krogu prijateljev in znancev, da se lahko vidimo med telefoniranjem. Ker je čas dopustov, sem žal imela to smolo, da so bili vsi prijatelji z UMTS-mobilnikom na dopustu. Tako te dobrote v času testa nisem mogla preizkusiti.

V paketu poleg telefona (tistem, ki smo ga dobili na test) smo našli še žične slušalke ter USB-kabel za povezavo mobilnika z računalnikom in zgoščenko s programsko opremo. O vzdržljivosti baterije neradi pišemo v testih. Tokratni testirani mobilnik je bil, sodeč po paketu, nov, še nerabljen, kar pomeni, da bi baterija dobila svojo pravo kapaciteto po nekaj ciklusih. Na testu pa je brez polnjenja, z varčevanjem energije in avtomatsko izbiro omrežja ter stalno vklopljenem modremu zobu zdržala dobre tri dni.

Programska oprema

Operacijski sistem Symbian prinaša skorajda neskončno možnosti za programsko opremo, ki jo bomo uporabljali na našem mobilniku. V osnovi pa je seveda opremljen z vsem potrebnim. Vsi programčki oz. aplikacije si delijo pomnilnik telefona (24 MB), ki ga lahko razširimo z dodatno pomnilniško kartico tipa TransFlash.

Zapisi kontaktov so tipični za Symbian – vpis precej podrobnosti, dodana slika, zvok za opozarjanje na klic ter razni zapiski (Notes). Razvrščamo jih lahko v kategorije, po njih pa se sprehajamo ali s smerno tipko ali pa preko zavihkov (po tri črke abecede na zavihek). Slaba stran – ne moremo izbirati med prikazom imenika. Tako v njem vidimo vse zapise – tiste s SIM-kartice in tiste na telefonu.

Sporočanje tudi ne prinaša novosti – podprta so kratka in MMS-sporočila ter e-pošta s podporo POP3 in IMAP. Odločimo se lahko za prenos celotnega sporočila ali pa le-tega omejimo (samo glava ali določena dolžina v KB).

Brskalnik je Operin, kar pomeni udobno brskanje po spletu, saj Opera omogoča precej prilagajanja pogleda strani. UMTS podpora prinaša tudi večje hitrosti.

Kot multimedijski mobilnik je A1000 v osnovi dobro opremljena. Možno je pregledovanje in predvajanje različnih vrst datotek – od klasičnih slik in dokumentov do različnih vrst glasbenih datotek.

Koledar, opravila in budilka svoje delo opravijo odlično. Lahko nastavimo več različnih alarmov, koledar pa je zaradi velikega zaslona odlično pregleden.

Za nastavitev mobilnika uporabljamo nadzorno ploščo (Control Panel), dodatne programe, s katerimi si bomo razširili uporabnost, pa poiščemo na spletu. In da ne pozabim – A1000 ne pozna klasičnih profilov (samo zvonjenje, vibriranje ali tiho).

Fotografiranje

Vgrajena kamera omogoča slikanje z ločljivostjo 1,3 MP, kar pomeni največjo velikost slike 1280 x 960 pik. Preklop med sprednjo in zadnjo kamero se vrši s pritiskom na ustrezno ikono, možnosti nastavitev kamere pa ni prav dosti (razen velikosti in kakovosti slike). Izberemo lahko še slabše svetlobne pogoje, potem pa se izbire skorajda zaključijo.

Tudi snemanje videoposnetkov ni ravno biser – omejeni smo namreč z dvema največjima dolžinama snemanja – 12 ali 60 sekund.

Posnete slike bi lahko glede na ločljivost kamere vsekakor bile boljše kakovosti.

Pisanje ali uporaba virtualne tipkovnice?

Ker nimamo klasične tipkovnice, bomo morali za komunikacijo z mobilnikom uporabljati priloženo pisalo (skrito je v spodnjem desnem delu mobilnika). Na razpolago imamo dva načina vpisovanja teksta – prostoročno ali z uporabo virtualne tipkovnice. Osebno rajši uporabljam prostoročno pisanje, ki sem ga tudi bolj vešča od tapkanja po miniaturni sliki tipkovnice. Potrebno se je sicer prilagoditi oz. odkriti najoptimalnejši način pisanja, ki ga prepozna naprava, pa gre veliko hitreje. No, A1000 mi je pri prostoročnem pisanju povzročala nemalo težav. Krivca za svoje težave bi težko določila. Lahko, da je kriv precej nenatančen algoritem prepoznavanja pisave ali samo moja nedoslednost. Bolj se nagibam k prvi možnosti, saj sem se v zadnjih letih uspešno spopadla z različnimi načini prepoznavanja pisave (Palmovi Graffiti 1 in 2, Sony Ericssonov algoritem na P900, pisanje na dlančnikih z Win Mobile ipd.), od vseh pa mi je še največ težav povzročala motorola A1000. Dopuščam seveda možnost, da bi se z daljšanjem uporabe A1000 tudi večala stopnja prepoznavanja pisave.

Kdor pa ne želi pisati po zaslonu, pa bo uporabil navidezno tipkovnico, ki jo lahko premaknemo v zgornji ali spodnji del zaslona.

Povezljivost

Poleg GPRS-a (razred 4 + 2) in UMTS-a za brezžično povezovanje v svetovni splet imamo pri testiranem mobilniku na voljo še modri zob in USB-kabel, pri čemer bomo zadnjega lahko uporabili le v navezi z osebnim računalnikom.

Modri zob pa ima širšo uporabnost. Na testu sem A1000 uporabljala skupaj z modrozobo avtoinštalacijo Parott CK3100, s katero je delovala zadovoljivo. Ne omogoča sicer npr. sinhronizacije imenika, prikaže pa ime oz. številko klicatelja na zaslonu. Malce moteče je tudi vsakokratno povezovanje mobilnika s "parotko", saj nas na povezovanje opozarja z motečimi piski in avtomatičnim utišanjem radijskega sprejemnika.

Poleg tega sem modri zob uporabila še za povezavo z osebnim računalnikom, kjer sem imela minimalne težavice. In ne, branje navodil ne pomaga, ker so le-ta preskopa. Vsak proizvajalec namreč lahko "predpiše" malce samosvoj način povezovanja oz. uporabe modrega zoba, pri Motoroli pa so šli pri modelu A1000 celo malce predaleč. A1000 namreč ne podpira najbolj znanih in najpogosteje uporabljenih profilov (BT Serial Port, File Transfer). Kako torej vzpostaviti povezavo z računalnikom, da bomo lahko uporabili priložen Desktop Suite? Mobilnik in računalnik seveda najprej sparimo, nato na računalniku v aplikaciji mRouter določimo port za povezavo, na mobilniku pa storimo dva koraka – določimo, kateri način povezave bo uporabljal Desktop Suite (v Control Panel) ter nato zaženemo Desktop Suite na mobilniku. Šele po tem koraku lahko odpremo Desktop Suite na računalniku ter veselo sinhroniziramo, backupiramo, ipd. Precej nerodna in nepraktična zadeva, še posebej če vemo, da precej proizvajalcev že stremi k temu, da uporabniku ni potrebno "ročno" skrbeti za povezovanje in sinhronizacijo mobilnika, ampak se lahko ta opravila izvedejo avtomatično, čim pride mobilnik v doseg modrega zoba.

Telefon je za testiranje posodil Mobitel d.d..