Palačinka

14.04.2005
Objavil: Mojca Giacomelli

Motorola zadnja leta ne skopari z mobilniki različnih oblik, vrst in izgleda. Razen tistih, ki so namenjeni širši populaciji, je večina motorolinih mobilnikov vsak zase malce posebneža. Tukaj seveda mislim mobilnike višjega cenovnega razreda. Testirani model je posebnež zaradi svoje debeline ... ups, pardon – zaradi svoje tankosti.

Splošno Sporočanje Večpredst. Povezljivost Pripomočki

	datum
	ura
	slovenski jezik
	vibriranje
	ALS
	razširitveno mesto za kartico
	zunanja antena
	zaslon občutljiv na dotik
	prog. oprema za povezavo s PC
	Accelerometer (orientacijski senzor)

	SMS
	EMS
	MMS
	e-pošta (IMAP/POP3)
	push-email
	Push To Talk

	lastne melodije (skladatelj)	0,3 Mpix VGA Povečava: 4x samosprožilec nastavljanje osvetlitve Snemanje video: brez
	predvajalnik MIDI melodij
	predvajalnik MP3 melodij
	predvajalnik WAV melodij
	MIDI za zvonjenje
	WAV za zvonjenje
	MP3 za zvonjenje
	lastno ozadje
	teme
	vgrajen fotoaparat

	GSM 900/1800 MHz
	GSM 900/1800/1900 MHz
	GSM 850/900/1800/1900 MHz
	5G
	GPRS
	HSCSD
	EDGE
	UMTS
	HSDPA
	Wi-Fi
	bluetooth
	infrardeči vmesnik
	kabel (USB, ...)
	HTTP (spletne strani)
	WAP
	GPS (satelitska navigacija)
	TV-OUT
	LTE
	NFC

	koledar
	budilka
	opomniki
	kalkulator
	snemalnik zvoka/diktafon
	igre
	java
	radio FM

Tanka in elegantna – Motorola RAZR V3

Preklopni telefon elegantnega dizajna meri v debelino le 14 milimetrov, kar je za preklopne telefone izredno malo. V precej tanko ohišje so uspeli spraviti večino dobrot sodobnih mobilnikov – velik notranji in manjši barvni zaslon, digitalno kamero, modri zob ter še kaj. Tisto, kar pripomore k njegovi tankosti, je edinstvena tipkovnica. Ki pravzaprav to ni, saj imamo v bistvu le ploščico z zarezami, da vemo, kje je kakšna tipka.

Pa si jo oglejmo najprej od zunaj...

Embalaža, v kateri dobimo mobilnik, mora biti v skladu s celotno podobo, zato le-ta ni lepo oblikovan kos tršega papirja, ampak je lepo izdelana iz čisto tanke srebrne plastike, na prvi pogled pa morda spomni na kakšen plextorjev "pekač" zgoščenk. Ko jo odpremo (previdno seveda – vsebina je dragocena!), nas v njej poleg mobilnika čaka še precej dodatkov: usnjena torbica za nošnjo okrog pasu, žična slušalka, USB-kabel za povezavo z računalnikom (ki je hkrati lahko tudi polnilec), klasičen polnilec ter seveda obvezna navodila in zgoščenko s programsko opremo.

Na prednji strani nas čaka najprej barvni zaslonček, ki se nahaja pod črnim steklom, ki ga vizuelno poveča (dokler je v stanju pripravljenosti). Nad njim je "klasična" VGA-kamera, na desni strani tipka za sprožitev glasovnega klicanja, na levi pa so tipke kar tri. Na tej strani najdemo še mini-USB priključek za polnjenje. Na sprednji in zadnji strani se seveda bohoti še nepogrešljiv motorolin logotip.

Ko telefon odpremo, se pred nami prikaže velik barvni zaslon – kar 176 x 220 pik je njegova ločljivost. 65 tisoč barv zna dandanes prikazati večina mobilnikov, zato to ni nobena omembe vredna posebnost. Čisto drugačna od klasike pa je tipkovnica – klasičnih tipk ne najdemo, le plošča, kjer so napisane črke in številke, tipke oz. prostor med njimi pa je ločen z zarezami. Le-te so tudi osvetljene v modri barvi. Razporeditev tipk je kljub neklasični tipkovnici klasična: dve podmenijski tipki, na sredini med njima pa tipka za vstop v meni. Pod njimi je petsmerna okrogla tipka, ki jo obdajajo štiri funkcijske tipke. Zgornji dve sta že privzeti bližnjici za dostop do sporočil ter do interneta, spodnji pa zelena in rdeča (prevzem in prekinitev klica). Dobro spodnjo polovico pa dopolni klasična telefonska tipkovnica. Kaj napisati o tako nenavadni tipkovnici? Da je odlična ... za mojo roko malce prevelika ... ravno prav osvetljena. Predvsem pa je glede na njeno nenavadnost zelo dobro odzivna.

Zunanjost se zaključi z vzbočenim spodnjim delom telefona. Zaslona namreč ravno prekrije tipkovnico, pod njima pa je dober centimeter vzbokline.

...nato še od znotraj!

Motorola je približno pred dvema letoma temeljito prenovila svoje menije, ki pa so za tiste, ki motorole nikoli niso imeli v rokah malce dalj časa, še vedno obupni (no, vsaj tako pravijo). Res je, da se uporabnik na začetku malce lovi med izbirami, dejstvo pa je, da telefon nastavljamo ponavadi samo na začetku, kasneje pa le spremenimo kakšno ozadje.

Funkcijsko je tako tudi testirani model V3 podoben oz. skoraj identičen prejšnjim iz serije V. Večpredstavnost s skorajda že popolno prilagoditvijo, sporočanje (skoraj) vseh vrst, za povezljivost pa je na voljo modri zob in klasičen USB-kabel. Pa si poglejmo vsak segment malce podrobnejše.

Imenik...

... je skorajda klasika – možnost zapisovanja v pomnilnik telefona ali SIM kartice. In še vedno je klasična motorolina posebnost, da ni možno nastaviti samo imenika telefona ali tistega na SIM kartici. Tako imamo podvojene vpise. Začasna rešitev je v izbrisu zapisov s SIM-kartice. V imeniku lahko izberemo prikaz s sliko ter različne načine razvrščanja. Posameznim zapisom lahko dodamo precej podrobnosti, med drugim tudi lastno melodijo. Prostora je v pomnilniku telefona za 1000 zapisov, le-tega pa lahko urejamo s pomočjo računalnika ter priloženega programa.

Koga smo nazadnje klicali, zamudili klic ali pa kdo nas je klical seveda vidimo v spisku klicev, pri čemer so neodgovorjeni in dohodni klici v eni mapi, odhodni pa v drugi. Pri števcih podatkov lahko natančno vidimo, koliko KB smo pretočili z mobilnikom, koliko pa v primeru, da smo V3 uporabili kot zunanji modem.

SMS, MMS, e-pošta?

V3 je opremljen z vsemi, vendar v tem času, ko je elektronsko sporočanje na višku, pozabljajo na pomembno funkcionalnost – telefon nima lastnega pomnilnika za SMS-e. Tako smo obsojeni na pomnilnik SIM-kartice, kar pomeni 12 oz. 20 sporočil. Tudi pri uporabi e-pošte se kar ne spomnijo posodobiti zadevic. Še vedno je lahko nastavljen samo en poštni račun, ki (še vedno) ne zna prebrati nastavitev povezave iz drugega programskega dela (nastavitve GPRS). Če želimo zamenjati poštni račun, nam preostane ponovno vtipkavanje nastavitev. Tudi modernega predvidevanja vnosa v slovenskem jeziku še ne pozna.

Večpredstavnost in osebne nastavitve

Osebna prilagoditev telefona je pri motoroli ena izmed boljših zadev. Po svojih željah si lahko nastavimo funkcije za kar šest tipk (obe podmenijski ter štiri smerne), poleg tega lahko prilagodimo pogled na meni (ikone/seznam), po katerem se sprehajamo krožno ali pa samo gor/dol.

Nastavitve izgleda so tudi že klasične – različne teme in ozadja. Pri izbiri slike za ozadje je potrebno paziti na pravo veliksot slike. Žal ne moremo nastaviti različnih ozadij za zunanji in notranji zaslon. Na zunanjem se tako pokaže le poamnjšano zunanje.

Profilov oz. slogov je na izbiro le šest, lastnih pa ne moremo dodati. Spreminjamo lahko le obstoječe. Za melodijo zvonjenja si lahko izberemo midi ali mp3 datoteko, katere si lahko tudi predvajamo v smislu mp3 predvajalnika. Žal pa je prostora za te dobrote precej malo – le dobrih 5 MB.

Pripomočki in igre

Koledar, opomniki, budilke, ipd. danes ne smejo manjkati v mobilniku. Tudi V3 jih ima. Budilk lahko nastavimo več, vendar ne moremo izbirati, katere dneve bo zvonila.

Kot zanimiv pripomoček je bil v testiranem mobilniku nameščen 3D imenik (java), kjer si v devet kock nastavimo devet različnih zapisov, le-te pa seveda pobira iz imenika.

Dodali pa so tudi programček SlideShow, ki je uporaben za malce drugačno pregledovanje slik.

Od iger najdemo bilijard, golf in Skipping Stones.

Fotografiranje

Danes, ko se mobilniki že kar nekaj časa bahajo z 1 MP kamerami (ali več), je VGA kamera že skorajda malce premalo. Vendar – V3 je mobilnik, in ne fotoaparat, zato bo za hitre posnetke zadostovala. Pri slikanju lahko izbrani motiv digitalno povečamo za dva ali štirikrat in popravimo osvetlitev. Slikamo lahko v treh velikostih – VGA, srednja (320 x 240) ali MMS (160 x 120). Zvok sprožilca lahko tudi čisto izklopimo (pohvalno!).

Zunanji zaslon je pri fotografiranju samoportretov uporaben, saj se motiv, ki ga slikamo, v primeru zaprtja telefona (in aktivirano kamero seveda) pokaže na zunanjem zaslonu.

Povezovanje

Za povezljivost z drugimi napravami so poskrbeli z modrim zobom in USB-kablom. Modri zob je uporaben tako v navezi z osebnim računalnikom kot tudi raznimi napravami za prostoročno telefoniranje (slušalke in druge zadeve). Na testu sem motorolo povezala z osebnim računalnikom, kar je dobrodošlo pri "dolpobiranju" slik s telefona ali za "gordajanje" slik in melodij ter videoposnetkov.

Pozitivno me je V3 presentil tudi pri povezavi z modrozobo avtoinštalacijo Parrot CK3100. Omogoča avtomatično sinhronizacijo telefon s "papigo" (ki pa traja vsakokrat po nekaj minut), prikaže ime klicočega in generalno gledano, z njo deluje skorajda idealno.

USB-kabel je bil preizkušen za povezavo z računalom v kombinaciji s priloženim programom, ki nam omogoča precej več, kot samo "dolpotegovanje" in "gornalaganje". Na testu mi sicer nekako ni uspelo pripraviti telefona, da bi imenik posinhroniziral s tistim na osebnem računalniku, vendar sem prepričana, da je bila napaka na mojem računalniku in ne v telefonu. Tudi sicer povezava preko kabla ni delovala ravno stabilno – občasno sem morala skorajda prositi V3, da se je povezal.

RAZR V3 je na testiranje posodil Mobitel d.d.