Lenovo dostavil največji na Intelovih procesorjih temelječ superračunalnik na svetu

20.06.2017
Objavil: Dare Gliha

Na mednarodni konfereci International Supercomputing Conference (ISC2017) je družba Lenovo objavila, da je superračunalniškemu centru v Barceloni (BSC) dobavila največji na Intelovih procesorjih naslednje generacije temelječ superračunalnik.

Superračunalnik MareNostrum 4 ima zmogljivost 11,1 petaFLOP , obenem pa je tudi “najlepši superračunalni na svetu”, saj je vgrajen v stolp kapele Torre Girona, ki je del katalonske Politehnične univerze v Barceloni. Superračunalnik bo opravljal različne znanstvene obdelave podatkov, ki bodo rabile za raziskave človeškega genoma, bioinformatiko in biomehaniko, ukvarjal pa se bo tudi z napovedovanjem vremena in sestavo atmosfere. Novi sistem, ki bo s časom še rasel, je danes uvrščen na 13. mesto najzmogljivejših superračunalnikov sveta na lestvici TOP500 (top500.org).

“Hitra dobava, namestitev in optimizacija sistema MareNostrum 4 v BSC dokazuje, kako celovito se Lenovo posveča področju visokozmogljivega računalništva,” je dejal Kirk Skaugen, predsednik oddelka Lenovo Data Center Group in dodal: “Že 25 let gradimo računalniško zgodovino, smo vodilni proizvajalec najbolj zanesljivih strežnikov x86 na svetu, prav tako pa dosegamo največje zadovoljstvo strank. Naš cilj je postati vodilni proizvajalec superračunalnikov na Zemlji in pomagati pri reševanju največjih problemov človeštva. K temu bodo prispevali tudi naš tehnološki napredek in inovacije.”

Superračunalnik sestavlja več kot 3400 vozlišč strežnikov Lenovo naslednje generacije, ki so opremljeni s skalabilnimi procesorji Intel® Xeon® in medsebojno povezani z več kot 60 kilometri visoko zmogljivih povezav Intel Omni-Path 100 Gb/s. Gre za tretji superračunalnik, ki ga je Lenovo namestil v okviru projekta Partnership for Advanced Computing in Europe (PRACE). S sistemom, ki ima velik vpliv na znanstveno sfero, je Lenovo še utrdil položaj najhitreje rastočega superračunalniškega podjetja v Evropi.

“Od laboratorija do tovarne in naprej do ekipe, ki izvaja samo implementacijo – dobava tako kompleksnega in velikega sistema zahteva res napredna znanja integracije,” je povedal Madhu Matta, direktor oddelka High Performance Computing and Artificial Intelligence v Lenovo in dodal: “Osredotočamo se na holistično uporabniško izkušnjo, saj le-to strankam uresničijo le redka podjetja.”

Hitro rastoči proizvajalec sistemov visokozmogljivega računalništva
Odkar se je Lenovo leta 2014 prvič pojavil na lestvici Top500 velja za najhitreje rastočega proizvajalca superračunalnikov na svetu . Danes je Lenovo drugi najbolj množično zastopan proizvajalec superračunalnikov z lestvice TOP500, saj njegov logotip nosi kar 92 sistemov. Podjetje velja za največjega proizvajalca superračunlnikov na Kitajskem, vsako leto pa proizvede 50% več visokozmogljivih sistemov kot najbližji konkurent.

Lenovo je sporočil, da je nadgradil tudi svoj inovacijski center v Stuttgartu. Nemški center HPC Innovation Center je prejel dodatnih 6000 jeder skalabilnih Intel Xeon procesorjev in najnovejše grafične kartice NVIDIA, ki skupaj delujejo na platformi Mellanox. HPC Innovation Center, ki je bil odprt maja 2015, strankam nudi dostop do najnovejših tehnologij, te pa lahko preverijo delovanje prav takšnih sistemov, kot poganjajo superračunalnik BSC MareNostrum 4.

Nemški inovacijski center sodeluje z Univerzo v Birminghamu na projektu Birmingham Environment for Academic Research (BEAR). Projekt BEAR predstavlja zbirko IT-virov, ki je brezplačno na voljo univerzitetni skupnosti in kvalificiranim znanstvenikom, saj želi pospešiti najrazličnejše raziskave v praktična znanja, kot so sekvenciranje genoma, zdravstvene raziskave in raziskave jezikov.

“Sekvenciranje genoma lahko da odličen vpogled v vzorce širjenja epidemij. Ko je virus Zika napadel Ameriko, smo se takoj odzvali in na prizadeta območja v nekaj dneh poslali svoje ekipe,” je povedal Nick Loman, profesor mikrobne genomike in bioinformatike na Univerzi v Birminghamu. “Analiza genomov zahteva ogromno procesne moči, zanjo potrebujemo dostop do več sto procesorjev, na tisoče gigabajtov pomnilnika in desetine terabajtov hrambe podatkov. Sistem mora biti kos hitremu ustvarjanju novih podatkov in nam pravočasno postreči z odkritji analiz, če želimo ugotoviti, za kakšne epidemije gre in kako jih ustaviti.”