Kako dobro poznate kibernetsko okolje?

02.10.2015
Objavil: Dare Gliha

Varnost uporabnikov v digitalnem okolju je odvisna od številnih dejavnikov. V veliki meri je odvisna od sposobnosti uporabnikov, da v kibernetskih skušnjavah izberejo pravilne varnostne odločitve. Navade uporabnikov na spletu lahko bodisi prispevajo k varovanju njihove digitalne identitete, denarja in osebnih podatkov bodisi povečajo tveganje, da postanejo žrtev kibernetskih kriminalcev.

Kaspersky Lab je želel osvetliti problematiko pravilnih izbir na spletu in v ta namen povabil uporabnike k izpolnjevanju vprašalnika. Z njim lahko uporabniki preverijo svojo raven poznavanja kibernetskega okolja in spoznajo, v kolikšni meri s svojim vedenjem prispevajo k lastni varnosti na spletu.

Uporabniki spleta pogosto ne prepoznajo potencialnih groženj, ko se z njimi soočijo. To kažejo rezultati testiranja, ki ga je na vzorcu 18.000 ljudi po vsem svetu izvedel Kaspersky Lab. Testiranje je sodelujoče soočilo s številnimi potencialno nevarnimi situacijami, ki se pogosto pripetijo v spletnem okolju, na primer pri prenosu datotek ali pregledovanju strani na družbenih omrežjih. V vsaki situaciji so imeli anketiranci na voljo več odgovorov. Izbira posameznega odgovora se je točkovala skladno z negativnimi posledicami le-te. Varnejša kot je bila odločitev, višje vrednosti na testu so anketiranci dosegli in obratno.
Predstavniki iz 16 držav so v povprečju dosegli 95 od možnih 150 točk. To pomeni, da so se v različnih hipotetičnih situacijah le v polovici primerov odločili varno. S preostalimi izbirami med ponujenimi odgovori bi namreč v danih situacijah sebe izpostavili tveganju za neprijetne posledice, kot je na primer uhajanje zaupnih informacij.

Med testiranjem je le 24 odstotkov vprašanih prepoznalo pristno spletno stran, ne da bi pri tem anketiranci izbrali tudi lažno spletno stran, ki omogoča ribarjenje. Še več, 58 odstotkov je med ponujenimi opcijami izbralo le tiste spletne strani, ki omogočajo krajo uporabnikovih podatkov za dostop do spletnih računov, ne pa tudi pristnih spletnih strani. Prav tako so rezultati testiranja pokazali, da bi vsak deseti uporabnik v primeru prejetja sumljivega elektronskega sporočila odprl priloženo datoteko, ne da bi jo pred tem varnostno preveril. Z drugimi besedami, v veliko primerih je to enakovredno ročnemu zagonu zlonamerne programske opreme. Četrtina vprašanih (19 odstotkov) bi onesposobila kibernetsko varnostno rešitev, če bi ta zaradi morebitne nevarnosti poskušala preprečiti namestitev programa.

»Samovarovanje je ključni del človeškega obstoja. V realnem svetu vemo, kako zmanjšati tveganje za izgubo denarja ali lastnine, saj smo se tega priučili že v rani mladosti. Za razliko od nenehne pripravljenosti na varovanje v realnosti se uporabniki v spletnem okolju pogosto ne zavarujemo. Dandanes je tako rekoč vse tudi v digitalnem formatu: naše osebno življenje, intelektualna lastnina in denar. Vse to zahteva podobno odgovornost, kot jo poznamo iz realnega življenja, saj lahko napačne izbire na spletu drago plačamo. Prav zato spodbujamo ljudi, da se razvijajo skupaj s tehnologijo in izboljšajo poznavanje kibernetskega okolja,« opozarja David Emm, vodilni varnostni raziskovalec pri Kaspersky Labu.

Svojo napravo lahko preiščete za zlonamerno opremo ali preverite njeno ranljivost z brezplačnim orodjem na spletni strani http://free.kaspersky.com. Če želite spoznati, kako dobri ste v poznavanju kibernetskega okolja, obiščite njihov blog. Nasvete za varno vedenje na spletu najdete na tej povezavi.