marketing
več | arhivpoudarjeno
slikaQualcomm na Kitajskem s tožbo proti Applu
18.10.2017

Qualcomm je 29. septembra na Kitajskem sprožil sodni postopek proti Applu. V tožbi navajajo, da Apple uporablja njihove tehnologije, za katere jim ne plačuje licenčnine. Od sodišča želijo, da prepove tako proizvodnjo kot prodajo mobilnikov iPhone na Kitajskem.

slikaiOS 11 že na 47 % vseh jabolčnih mobilnih naprav
16.10.2017

Apple je lansiral iOS 11 komaj slab mesec dni nazaj, do sedaj pa je z njim že prehitel predhodno različico. Glede na navedbe analitikov podjetja Mixpanel je iOS 11 nameščen na 47 % vseh iOS naprav, iOS 10 pa le »še« na 46 %.

slikaBo Samsung zakupil prve količine procesorja Snapdragon 845?
13.10.2017

Na spletu so se ponovno pojavile govorice, da bo Samsung kupil celotno količino procesorja Snapdragon 845, ki ga bodo uporabili pri svojem novem mobilniku Galaxy S9 / S9+. Podoben dogovor je Samsung s Qualcommom sklenil že za Snapdragon 835.

slikaMicrosoft potrdil konec za Windows Phone
11.10.2017

Kar se je že nekaj časa nakazovalo, je sedaj postalo uradno. Joe Belfoir, ki je pri Microsoftu odgovoren za mobilno platformo je na Twitterju objavil, da bodo za Windows Phone pripravljali le še varnostne popravke in odpravo hroščev.

slikaImata iPhone 8 in 8 Plus težave z baterijo?
09.10.2017

Po spletu so zaokrožile novice o več primerih težav z baterijo pri novem Applovem mobilniku iPhone 8 in 8 Plus. Le-ta naj bi se namreč v nekaj primerih napihnila. O težavah poročajo na Kitajskem, iz Kanade, Grčije, Japonske in Tajvana, zato bo moral Apple o tej težavi uvesti preiskavo.

slikaOsebni podatki kot novo plačilno sredstvo?
06.10.2017

Trgovina 'Data Dollar Store', ki jo je ustvarilo podjetje za kibernetsko varnost Kaspersky Lab, je izzvala veliko presenečenost med ljudmi v osrčju londonskega tehnološkega središča na ulici Old Street. Kupci so od zgodnjih jutranjih ur čakali na nakup ekskluzivnih izdelkov v trgovini, niso pa vedeli, da jih čaka neobičajen način plačila za izbrana umetniška dela.

članki

Projekt No More Ransom odslej tudi s podporo slovenskih partnerjev

Deli z ostalimi

30.12.2016
Objavil: Dare Gliha

Boj proti izsiljevalski programski opremi se na globalni ravni nadaljuje z več kot 30 novimi partnerji tako iz zasebnega kot javnega sektorja, ki so se pridružili projektu No More Ransom. Novi partnerji pomenijo še več orodij za dešifriranje datotek in s tem več možnosti za žrtve napadov z izsiljevalsko programsko opremo.

S partnerstvom slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT in ob podpori slovenske policije je pomoč v primeru tovrstnih napadov bolj dosegljiva tudi slovenskim spletnim uporabnikom.

Na projektu No More Ransom so julija 2016 združili moči nizozemska policija, Europol ter varnostni podjetji Intel Security in Kaspersky Lab. Partnerji v boju proti zlonamerni programski opremi predstavljajo novo raven sodelovanja med organi pregona in zasebnim sektorjem. Na spletnem mestu projekta www.nomoreransom.org lahko uporabniki najdejo informacije o tem, kaj izsiljevalska oprema je, kako deluje ter, najpomembnejše, kako se lahko zaščitijo in brezplačno odklenejo datoteke z uporabo orodij za dešifriranje.

Izsiljevalska programska oprema je epidemija globalne razsežnosti, saj zadeva uporabnike po vsem svetu. V ta namen je tudi spletno mesto na voljo ne le v angleškem jeziku, ampak tudi v nizozemščini, ruščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. V prihodnje bo tako portal No More Ransom dostopen v še več jezikovnih različicah, tudi v slovenskem jeziku.

»V 2016 smo prejeli preko 500 prijav napadov z izsiljevalskimi virusi, kar je več kot dvakrat toliko, kot leto poprej. Okužene so bile številne šole, knjižnice, zdravstveni domovi, mestne občine, lekarne, muzeji, majhna in velika podjetja ter številni posamezniki. Izsiljevalski virusi se širijo predvsem prek okuženih priponk v elektronski pošti. Uporabnike zato pozivamo, da upoštevajo naslednje pravilo: če ne vem, zakaj sem dobil sporočilo, nikoli ne odpiram priponk, niti ne odpiram povezav v elektronski pošti,« svetuje Gorazd Božič, vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, kjer so poskrbeli za prevod portala www.nomoreransom.org v slovenski jezik. Ta jezikovna različica spletnega mesta bo predvidoma na voljo v 2017. S tem je pomoč, ki jo projekt No More Ransom omogoča žrtvam napadov z izsiljevalsko programsko opremo, še bliže slovenskim spletnim uporabnikom.

Decembra so se kot novi povezani partnerji projektu pridružila še naslednja varnostna podjetja: Bitdefender, Emsisoft, Check Point in Trend Micro. Posledično so uporabnikom na spletnem mestu projekta brezplačno na voljo še dodatna orodja za dešifriranje datotek. Z osmerico orodij, ki je bila doslej na voljo žrtvam napadov z izsiljevalsko programsko opremo, je skoraj 6.000 uporabnikov uspešno dešifriralo datoteke brez plačila odkupnine kriminalcem.

Poleg slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT so novi podporni partnerji še: AnubisNetworks, AON, Armor, APCF (Association for Preventing and Countering Frauds), BH Consulting, CECyF (Centre Expert contre la Cybercriminalité Français), Cyberlaws.NET, Cylance Inc., DATTO, Inc., ESET, FS-ISAC (Financial Services – Information Sharing & Analysis Center), G-DATA Software AG, Heimdal Security, s21Sec, Smartfense, SWITCH, EMA (Ukrainian Interbank Payment Systems Member Association), CERT-EU (Computer Emergency Response Team for the EU institutions, agencies and bodies), IRISS CERT (Irish Reporting and Information Security Service) in CIRCL.LU (Computer Incident Response Center Luxembourg).

Prav tako so projekt No More Ransom podprle policije iz Avstrije, Hrvaške, Danske, Finske, Malte, Romunije, Singapurja in Slovenije. S tem se je število držav, vključenih v projekt, povzpelo na 22.

»Skoraj nihče ni varen pred izsiljevalsko programsko opremo. Naši podatki kažejo, da se je v minulem letu število napadov na podjetja trikrat povečalo. To pomeni, da se napad namesto vsake dve minuti zgodi že vsakih 40 sekund. Za posameznike se je pogostost napada povečala z vsakih 20 sekund na le 10 sekund. To se ujema tudi z naraščajočim številom različic izsiljevalske programske opreme. Preveč ljudi je še vedno prepričanih, da alternativa plačilu odkupnine ne obstaja in to kljub temu, da mnogi dostopa do zaklenjenih datotek tudi po plačilu niso prejeli. To velja tudi za vsako peto podjetje. In namen projekta No More Ransom je prav to – ponuditi alternativo, da lahko uporabniki odklenejo svoje datoteke brez plačila odkupnine,« pojasnjuje Jornt van der Wiel, varnostni raziskovalec Skupine za globalne raziskave in analize pri Kaspersky Labu.

Tako zasebni sektor kot organi pregona stopnjujejo boj proti kibernetskim kriminalcem, ki uporabljajo izsiljevalsko programsko opremo za pridobitev velike količine denarja od svojih žrtev. Kljub temu pa zavedanje uporabnikov ostaja ključno za to, da se prepreči uspešnost napadov z izsiljevalsko programsko opremo. Uporabniki lahko že z nekaj preprostimi ukrepi preprečijo veliko škodo. Najprej je potrebno poskrbeti za varnostno kopiranje podatkov, saj s tem tudi napad z izsiljevalsko programsko opremo ne bo za vedno uničil podatkov oziroma preprečil dostopa do njih. Za zaščito pred izsiljevalsko programsko opremo je nujna še dobra protivirusna rešitev, zaradi ranljivosti sistema pa tudi redno posodabljanje programske opreme ter nenehna pozornost uporabnikov na morebitne nevarnosti.

Več nasvetov in informacij za zaščito pred izsiljevalsko programsko opremo najdete na www.nomoreransom.org in www.varninainternetu.si.

fotografije
komentarji
Kateri je vaš primarni operater/ponudnik mobilne telefonije?

A1
bob
izimobil
Hip mobil
Mobitel
T-2
Teleing
Telemach

obveščanje

Prijava na elektronske novice:

e-pošta:

več članki