Vsak tretji uporabnik ne ve, kako zaščititi svojo zasebnost na spletu

20.05.2019
Objavil: Dare Gliha

Količina osebnih podatkov, ki jih uporabniki delijo na internetu, narašča. Ob tem so nekateri sprijaznjeni z mnenjem, da so poskusi ohranjanja njihove spletne zasebnosti obsojeni na neuspeh. Družba Kaspersky Lab je v nedavni raziskavi ugotovila, da vsak tretji (32,3 %) uporabnik ne ve, kako bi celostno zaščitil svojo zasebnost na spletu.

Občutek nemoči ob težavah digitalne zasebnosti, ki mu rečemo tudi utrujenost zaradi zasebnosti (angl. privacy fatigue), pogostokrat vodi do pretiranega deljenja na družbenih omrežjih in ignoriranja varnostnih tveganj. A takšen brezbrižen odnos do spletne zasebnosti uporabnika izpostavi za lahko tarčo spletnih kriminalcev.

Internet je v današnjem času, ko devet od desetih (89,3 %) ljudi večkrat dnevno obišče splet, postal bistvena sestavina modernega življenja. Uporabniki se ob tem soočajo z velikimi izzivi, kako nadzorovati vse svoje zasebne podatke. Glede na nedavno raziskavo družbe Kaspersky Lab je skoraj vsak peti (17 %) na spletu opazil svoje zasebne podatke ali podatke o članih svoje družine, ki ne bi smeli biti javna informacija. Delež naraste na skoraj četrtino (22,3 %), ko gre za otroke, mlajše od 18 let.

Neuspešen trud postati manj opazen na spletu vodi do stanja, ki ga imenujemo utrujenost zaradi zasebnosti. Gre za pojem, povezan z življenjem pod neprestanim pritiskom in s trajnim občutkom, da tretje osebe izkoriščajo tvoje zasebne informacije, hkrati pa je vsak upor brez pomena. Nekateri celo verjamejo, da nimajo dovolj moči, da bi se uprli vdoru v svojo zasebnost. Tretjina (32,2 %) vprašanih ne ve, kako bi celostno zaščitila svojo zasebnost na spletu. Pri tem je vsak deseti (13 %) že izgubil zanimanje za iskanje načinov, kako bi lahko nadaljnje izboljšal svojo zasebnost.

Takšna nemoč ob težavah z zasebnostjo na internetu je vplivala tudi na spletno vedenje ljudi. Petina (19 %) se ne trudi za dodatno zaščito svoje zasebnosti ob brskanju po spletu na svojih napravah. Tako na primer ne čistijo redno zgodovine brskanja in ne uporabljajo posebnih dodatkov, ki zablokirajo poskuse spletnega slednja.

»Povečanje kršitve varnosti podatkov v povezavi s težavnostjo upravljanja osebnih podatkov na spletu, vodi uporabnike do občutka izgube nadzora. Hkrati se naveličajo razmišljati o svoji digitalni zasebnosti. Čeprav čarobna rešitev ne obstaja, pa poznamo veliko načinov, kako zmanjšati tveganja. Ti se začnejo z osnovno digitalno higieno, spremlja pa jih uporaba naprednih orodji in tehnologij, ki pomagajo uporabnikom urediti digitalno zasebnost,« razlaga Marina Titova, vodja produktnega marketinga za potrošnike v družbi Kaspersky Lab.