Redoljubi doma so tudi digitalni redoljubi na delovnem mestu

03.05.2019
Objavil: Dare Gliha

Podjetja po vsem svetu se spoprijemajo z izzivom zaščite podatkov, medtem ko njihovi zaposleni ne prepoznavajo dovolj svoje odgovornosti za nastanek digitalnega nereda. To pomeni, da zaposleni razširjajo digitalne dokumente in datoteke brez premisleka o morebitnih varnostnih posledicah.

Globalno poročilo družbe Kaspersky Lab z naslovom “Pospravljanje digitalnega nereda v podjetjih ” razkriva številne povezave med ustvarjanjem digitalnega nereda na delovnem mestu in vsakodnevnimi navadami ljudi, kot je denimo skrb za pospravljen hladilnik. Velika večina (95 % ljudi), ki svoj hladilnik ocenjuje kot dobro urejen, je enako trdila tudi za svoje digitalno življenje na delovnem mestu.

Izraz »digitalni nered« se nanaša na datoteke, dokumente in podatke, ki jih zaposleni ustvarijo na delovnem mestu, podjetje pa nima popolnega pregleda ali nadzora nad tem, kako so shranjeni in kdo lahko do njih dostopa. Tako digitalni nered pomeni veliko varnostno tveganje podjetja. Poročilo kaže, da 72 % zaposlenih na delovnem mestu shranjuje dokumente, ki vsebujejo osebne ali občutljive podatke. Razkritje teh podatkov bi lahko oškodovalo ugledu podjetja ali povzročilo finančne posledice za podjetje, tamkajšnje zaposlene in tudi potrošnike.

Soočanje z digitalnim neredom podjetjem predstavlja izziv. Eden od ključnih korakov je razumevanje, kdo je za digitalni nered odgovoren. Tri četrtine (71 %) zaposlenih meni, da sami niso odgovorni. Prepričano so, da morajo vodje ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo in informacijsko varnost v podjetju poskrbeti za ustrezne pravice dostopa do elektronske pošte, datotek in dokumentov. Čeprav strokovnjaki za informacijsko tehnologijo in informacijsko varnost lahko nadzirajo pravice za dostop do dokumentov in map zaposlenih, še vedno obstaja možnost človeške napake. Na primer, zaposleni lahko po nesreči ali celo namenoma posredujejo podatke za dostop svojim službenim kolegom ali ljudem izven organizacije ter zaobidejo IT-skrbnike z novimi orodji za sodelovanje. Zaradi ustvarjanja in sodelovanja pri pripravi številnih dokumentov, morajo tudi zaposleni prevzeti odgovornost za nastanek digitalnega nereda.

Po podatkih poročila je možno nekatere vsakodnevne navade ljudi povezati z ustvarjanjem digitalnega nereda na delovnem mestu. Večina ljudi, ki ima zgledne navade glede urejenosti hladilnika, ima tudi podobne navade na področju organiziranosti digitalnega življenja. To kaže podatek, da 88 % tistih, ki poskrbijo za urejen hladilnik pred dopustom, enako stori tudi z datotekami na delovnem mestu.

»Z naraščajočo količino podatkov se morajo vodje v podjetjih zavedati tudi možnosti nastanka digitalnega nereda in s tem povezanih tveganj. Čeprav urejenost lastnega hladilnika ne bo zagotovila zaščite pred vdori, je skrb za preprečevanje digitalnega reda nujna za krepitev odpornosti na kibernetske grožnje. Zaposleni morajo bili izobraženi o tem, kako lahko sami najbolje poskrbijo za varno digitalno življenje. Prav tako je ključna dostopnost preproste in hkrati učinkovite zaščite, ki prispeva k zmanjševanju kompleksnosti varnostne politike,« je poudaril Maxim Frolov, podpredsednik za področje globalne prodaje v družbi Kaspersky Lab.

Za preprečevanje digitalnega nereda Kaspersky Lab podjetjem svetuje:

• Izobrazite svoje zaposlene
• Spodbujajte upoštevanje varnostnih pravil
• Ustvarjajte varnostne kopije ključnih podatkov in posodabljajte IT-opremo
• Poiščite ustrezno varnostno rešitev