Poročilo o naprednih usmerjenih napadih v drugem četrtletju: od ranljivosti ničtega dne do razmaha izsiljevalskih virusov

18.08.2017
Objavil: Thomas Bergant

V drugem četrtletju leta 2017 so napredni napadalci predstavili množico novih in izboljšanih zlonamernih orodij. V tem obdobju velja izpostaviti tri ranljivosti ničtega dne in dva dovršena napada z virusoma WannaCry in Ne-Petja.

Analiza strokovnjakov ob teh dveh napadih kaže, da je lahko zlonamerna koda na plano pricurljala preden bi bila za to pripravljena, kar pa je nenavadno za izkušene napadalce. Ti in še drugi trendi so izpostavljeni v poročilu o naprednih trajnih grožnjah (angl. advanced persistent threats – APT) za drugo četrtletje letošnjega leta, ki so ga pripravili v družbi Kaspersky Lab.

Med aprilom in junijem letos je bil precejšen napredek pri usmerjenih napadih, ki so jih med drugim povzročili napadalci z ruskim, angleškim, korejskim in kitajskim jezikovnim ozadjem. Razširjenost napadov je povzročila daljnosežne posledice za informacijsko varnost v poslovnih okoljih: dovršene zlonamerne aktivnosti se nenehno dogajajo skoraj povsod po svetu. Tako narašča tveganje, da podjetja in druge organizacije postanejo postranska škoda v kibernetskem boju. Domnevno državno podprta uničujoči epidemiji izsiljevalskih virusov WannaCry in Ne-Petja, katerih žrtve so bila podjetja in druge organizacije iz vsega sveta, sta postala prva, a verjetno ne zadnja primera novega nevarnega trenda.

Med poudarki iz poročila za drugo četrtletje za leto 2017 so še naslednji:

• Rusko govoreči napadalci iz skupin Sofacy in Turla so uporabili tri ranljivosti ničtega dne v programskem okolju Windows. Skupina Sofacy, ki je poznana tudi kot APT28 ali Fancy Bear, je izkoristila ranljivosti za napad na evropske tarče, vključno z vladnimi in političnimi organizacijami. Ob tem je skupina uporabila nekatera poskusna orodja. Odmevala je predvsem njihova uporaba proti francoskemu politiku v času predsedniških volitev.

• Družba Kaspersky Lab je analizirala najbolj napreden paket orodij, imenovan Gray Lambert, ki pripada zelo napredni in kompleksni angleško govoreči skupini Lamberts. Pri tem je Kaspersky Lab identificiral dve novi povezani družini zlonamerne programske opreme.

• Zgodila sta se napada z izsiljevalskima virusoma WannaCry (12. maja) in Ne Petja (27. junija). Čeprav sta se precej razlikovala po naravi in izboru tarč, sta bila oba kot izsiljevalska napada zelo neučinkovita. Na primer, pri napadu z virusom WannaCry, se je zaradi globalne razsežnosti in odmevnosti v središču pozornosti znašel račun napadalcev na spletni borzi bitnih kovancev in jim otežil izplačilo prejetih odkupnin. To kaže na možnost, da je bil dejanski cilj napada uničenje podatkov. Strokovnjaki v družbi Kapsersky Lab so odkrili povezave med izsiljevalskim virusom WannaCry in skupino Lazarus. Vzorec uničevalne zlonamerne programske opreme v preobleki izsiljevalskega virusa se je znova pokazal pri napadu z virusom Ne-Petja.

• Zlonamerna programska oprema Ne-Petja, ki je ogrozila organizacije iz Ukrajine, Rusije in drugod po Evropi, se je razširila kot izsiljevalski virus, nato pa se je izkazalo, da ima predvsem uničevalen namen. Motiv v ozadju napada ostaja skrivnost, strokovnjaki iz družbe Kaspersky Lab pa so namignili na možnost povezave napada s skupino Black Energy.

»Že dalj časa izpostavljamo pomembnost globalnih podatkov o grožnjah, ki so v pomoč tistim, ki želijo zaščititi občutljiva in kritična omrežja. Na eni strani opažamo pojavljanje zagretih napadalcev, ki jim ni mar za »zdravje« interneta, ter institucije in podjetja, ki se nanj zanašajo na dnevni ravni, na drugi. S tem ko naraščajo kibernetsko vohunjenje, sabotaže in kriminal, postajata čedalje pomembnejša povezovanje in izmenjava najnovejšega znanja, s čimer lahko zagotovimo boljše odzivanje in ubranitev pred grožnjami,« izpostavlja Juan Andres Guerrero-Saade, starejši varnostni raziskovalec iz skupine za globalne raziskave in analize v družbi Kaspersky Lab.

Poročilo o trendih na področju naprednih trajnih groženj povzema izsledke poročil, ki jih družba Kaspersky Lab pripravlja za svoje naročnike. V drugem četrtletju leta 2017 je skupina za globalne raziskave in analize v družbi Kaspersky Lab pripravila 23 poročil za naročnike s podatki o ključnih znakih vdora (angl. Indicators of Compromise – IOC) in pravili YARA, ki so v pomoč pri forenzični preiskavi varnostnih incidentov in lovu na zlonamerno programsko opremo.