marketing
več | arhivpoudarjeno
slikaApple iPhone 12 z magnetnim priklopom brezžičnega polnjenja?
12.08.2020

Apple že v nekaj generacij iPhonov vgrajuje brezžično polnjenje, najnovejša generacija pa naj bi po nekaterih poročanjih dobila še dodatek, ki bo izboljšal uporabniško izkušnjo pri btovrstnem polnjenju.

slikaEkosistem HMS dosegel nov mejnik
10.08.2020

Huawei je predstavil napredek glede ekosistema mobilnih storitev HMS in trgovine z aplikacijami AppGallery. Ekosistem HMS je osegel že 700 milijonov uporabnikov Huaweievih naprav s celega sveta (32 % več kot v enakem obdobju lani), število registriranih razvijalcev pa se je povzpelo na 1,6 milijona (76 % medletna rast). Razvijalci so funkcionalnosti HMS Core integrirali že v več kot 81.000 aplikacij.

slikaHuawei je odprt za pogovore z Vlado Republike Slovenije o varnostnih vprašanjih 5G
07.08.2020

Kitajski Huawei sporoča, da je pripravljen na pogovore z Vlado Republike Slovenije in njihovimi strokovnjaki o varnostnih vprašanjih 5G tehnologije. Huawei slovenski vladi ponuja tudi podpis »no-spy agreement«.

slikaNa Sony Xperio 1 II prihaja podpora za RAW
05.08.2020

Sony je Xperio 1 II najavil kot mobilnik z vrhunsko kamero, v katerega je vgradil Photo Pro način. Le-ta omogoča prilagoditev kar nekaj fotografskih funkcij, žal pa pa ni podpiral RAW posnetkov. To pomanjkljivost pri Sonyu odpravljajo z julijsko nadgradnjo 58.0.A.3.88.

slikaVstopni iPhone 12 še vedno z LCD zaslonom
03.08.2020

Do predstavitve nove serije iPhonov je še dobra dva meseca, zato ni presenetljivo, da se govorice pojavljajo vse pogosteje. Zadnja prihaja s strani DigitalChatStationa, kjer trdijo, da bo zaslon vstopnega iPhona 12 še vedno LCD velikosti 5,4 palca in hkrati enak kot pri sedanjem iPhonu 11, velikost mobilnika pa bo bolj podobna iPhonu SE (2020).

članki

Največjo kibernetsko grožnjo za uporabnike predstavlja kraja s spletnih računov


24.09.2015
Objavil: Dare Gliha

Rezultati raziskave podjetij Kaspersky Lab in B2B International o poznavanju različnih kibernetskih groženj med uporabniki spleta je pokazala, da uporabnikom največjo skrb povzroča morebitna kraja z njihovih spletnih računov.

Vdor v spletne račune in zlonamerna programska oprema, ki omogoča krajo gesel in zaupnih informacij, sta grožnji, ki povzročata največjo zaskrbljenost evropskih anketirancev (oboje 68 odstotkov). Na tretje mesto so se uvrstile finančne kraje, saj 58 odstotkov vprašanih izraža skrb zaradi morebitne izgube denarja na spletnem računu. Četrtouvrščena so e-poštna sporočila in spletne strani za ribarjenje kot še ena grožnja, ki preti podatkom za dostop do spletnega računa.

Kibernetske grožnje, ki omogočajo krajo podatkov za dostop do spletnih računov, so hkrati med uporabniki najbolj poznane. Kar 86 odstotkov vprašanih se zaveda možnosti vdora v spletne račune ter nevarnosti programske opreme, ki omogoča ribarjenje ali prestreže gesla. Ta podatek kaže, da je najbolj prepoznana in zaskrbljujoča spletna grožnja za uporabnike kraja njihove digitalne identitete.

Grožnji, ki najmanj skrbita uporabnike, sta napad s porazdeljeno ohromitvijo storitve (DDoS) in vohunske kampanje svetovnih razsežnosti. To je lahko posledica lastnosti tega tipa kibernetskih napadov, ki večinoma prizadenejo podjetja in le redko uporabnike. Zato tudi ni presenetljiv podatek, da je najmanj uporabnikov seznanjenih z napadi DDoS in vohunskimi kampanjami – prvih ne prepozna 29 odstotkov, drugih pa 27 odstotkov uporabnikov.

Presenetljiv rezultat raziskave predstavlja 28 odstotkov uporabnikov, ki se ne zmeni za grožnjo izsiljevalskega programja (ang. ransomware). Dejstvo je zaskrbljujoče predvsem zato, ker je v porastu nova programska oprema, ki šifrira datoteke na računalnikih in od uporabnikov nato zahteva plačilo ključa za dešifriranje. Na primer, strokovnjaki Kaspersky Laba so nedavno poročali o novih modifikacijah trojanca Tesla Crypt, ki je od vsake žrtve zahteval 500 ameriških dolarjev.

Oglaševalsko programje (ang. adware) in zlonamerne aplikacije, ki omogočajo dostop do spletnih kamer, uporabniki poznajo, a zaradi njih niso v skrbeh. Kljub temu so ti programi nevarnejši, kot se zdijo. Kibernetski kriminalci lahko po eni strani prek spletne kamere opazujejo uporabnike ali prisluškujejo njihovim pogovorom in pridobijo zaupne informacije. Za izsiljevanje svojih žrtev lahko uporabijo celo video posnetke. Po drugi stani pa lahko kibernetski kriminalci oglaševalsko programje uporabijo za namestitev še bolj nevarnih programov.

Raziskava kaže, da uporabniki še vedno podcenjujejo številne kibernetske grožnje. Zanimivo je, da polovica evropskih anketirancev (51 odstotkov) opaža precejšen porast v številu spletnih groženj, a le petina (20 odstotkov) verjame, da lahko postanejo žrtve kibernetskih napadov.

»Ljudje so zaskrbljeni zaradi varnosti svojih spletnih računov, četudi jih le nekaj med njimi meni, da lahko postanejo žrtve kibernetskih napadov. In prav v tem se motijo! Napadi se pogosto zanašajo na tako imenovani element presenečenja in se zgodijo takrat, ko uporabniki to najmanj pričakujejo. Kaspersky Lab uporabnikom spleta zato priporoča, naj se bolje seznanijo s trenutnimi internetnimi grožnjami, naj bodo pozorni nanje ter zagotovijo posodobitev in delovanje svojih varnostnih rešitev,« je povedal Peter Aleshkin, predstavnik oddelka rešitev za končne uporabnike pri Kaspersky Labu.

Varnostni rešitvi Kaspersky Internet Security – multi-device 2016 in Kaspersky Total Security – multi-device sta univerzalna načina za zaščito domačega računalnika in mobilnih naprav uporabnika pred znanimi in neznanimi grožnjami. Obe vključujeta tehnologije za zaščito naprav pred zlonamerno programsko opremo, vključno z opcijo zaščite pred krajo gesel pri uporabi spletnih storitev ter funkcijami za zaščito pred finančnimi grožnjami, ribarjenjem in oglaševalskim programjem. Dodatno lastnost za zaščito naprav, ki uporabljajo programsko okolje Windows, vključuje mehanizem, ki ščiti pred neavtoriziranim dostopom prek spletne kamere in mikrofona.

fotografije
komentarji
Ali imate na mobilniku nastavljen slovenski jezik?

Da
Ne, imam nastavljeno angleščino
Ne, imam nastavljen drug jezik
Ne, ker moj mobilnik ne omogoča slovenščine
Ne vem

obveščanje

Prijava na elektronske novice:

e-pošta:

več članki