Kralj kvalitete

27.05.2013
Objavil: Mitja Zupančič

Pomlad je za večino proizvajalcev čas, za predstavitve naslednikov njihovih zastavonoš. Xperio Z smo tako že testirali, prav tako Galaxy S4, čakali smo še na HTCjev odgovor z modelom One.

Splošno Sporočanje Večpredst. Povezljivost Pripomočki

	datum
	ura
	slovenski jezik
	vibriranje
	ALS
	razširitveno mesto za kartico
	zunanja antena
	zaslon občutljiv na dotik
	prog. oprema za povezavo s PC
	Accelerometer (orientacijski senzor)

	SMS
	EMS
	MMS
	e-pošta (IMAP/POP3)
	push-email
	Push To Talk

	lastne melodije (skladatelj)	4 Mpix Povečava: 4x nočni način panorama samosprožilec stabilizator slike efekti okvirji nastavljanje beline nastavljanje osvetlitve makro način slikanja dve kameri vgrajena bliskavica Snemanje video: neomejeno
	predvajalnik MIDI melodij
	predvajalnik MP3 melodij
	predvajalnik WAV melodij
	MIDI za zvonjenje
	WAV za zvonjenje
	MP3 za zvonjenje
	lastno ozadje
	teme
	vgrajen fotoaparat

	GSM 900/1800 MHz
	GSM 900/1800/1900 MHz
	GSM 850/900/1800/1900 MHz
	5G
	GPRS
	HSCSD
	EDGE
	UMTS
	HSDPA
	Wi-Fi
	bluetooth
	infrardeči vmesnik
	kabel (USB, ...)
	HTTP (spletne strani)
	WAP
	GPS (satelitska navigacija)
	TV-OUT
	LTE
	NFC

	koledar
	budilka
	opomniki
	kalkulator
	snemalnik zvoka/diktafon
	igre
	java
	radio FM

Na spletu je o njem zapisano mnogo hvalospevov, kot tudi nekaj malih graj. Vsi pa so enotni okoli ohišja in kvalitete le-tega. A, ko na koncu seštejemo pluse in minuse vseh treh vrhunskih mobilnikov in se gremo picajzle... pravzaprav noben ni popoln. S4 je preplastičen, Xperia Z ima slab zaslon in slabšo strojno opremo, One pa zaostaja pri kameri in programskih nadgradnjah...

Izgled, zaslon in tipkovnica
HTCjev marketing se med drugim opira na visokokvalitetno ohišje modela One. Izdelano je preko CNC strojev, z diamantnimi rezili za kar največjo možno preciznost. Uporabljen material je aluminij, eno samo ohišje izdelujejo več kot tri ure. Skupek vseh teh stvari pa prinese fenomenalen končni izdelek, katerega se ne bi sramovali niti Vertuji. Popolnoma druga zgodba napram Galaxy S4 ali Xperii Z, slednja deluje vseeno kvalitetnejše od korejske zastavonoše.

Tudi zaslon seveda ne zaostaja za konkurenco. S svojo polno HD ločljivostjo (1080x1920) in 4,7 palci premera je manjši od 5 palčne konkurence, a svojo tehnologijo prav nič ne zaostaja od Korejčka, napram Japončku (Xperia Z) pa je celo spredaj. In to ne malo. Kljub odsotnosti Super AMOLED tehnologije so črnine zaslona odlične, seveda na enakem nivoju ne morejo biti, a se oddolžijo na soncu. Primerjal sem namreč One in S3. Na močnem soncu je One berljivejši, a vendar verjetno že vsi vemo, da je berljivost OLED zaslonov na soncu bolj klavrna.

Za razliko od ostalih Androidov, ima One pod zaslonom samo dve kapacitivni, na dotik občutljivi tipki. Na desnem boku sta tipki za glasnost, na vrhu pa tipka za vklop(izklop) in obenem tudi infrardeče očesce za nadomestek daljinskih upravljalnikov. Omenil sem dve kapacitivni tipki. Naj dodam, da je pod napisom HTC tudi tipka, a ni aktivirana. Kdor je vešč odklepanja bootloaderja, nalaganja roota, romov, kernelov in se obenem požvižga na garancijo, si lahko z namestitvijo drugega kernela aktivira tudi omenjeno tipko.

Začetni zaslon
Tajvanci trenutno ne uporabljajo izvirnega, neomadeževanega Googlovega Androida (bojda se zna to kmalu spremeniti), ampak dodajajo popolnoma svoj uporabniški vmesnik imenovan Sense. O njem malce kasneje. Sense omogoča tudi več opcij začetnih zaslonov. Prvi - zaklenjeni zaslon ima tako več možnosti prikaza informacij. Možen je preprost način z uro in bližnjicami, nato način s koledarjem, način z menjavo posnetih slik...

Naslednji, domač zaslon pa ponuja kolaž novic, katere si lahko izbirate med nastavitvami. Ob kliku na sliko z novico pa se nam odpre daljše poročilo omenjene novice. Na vrhu zaslona (kot tudi v predalniku) pa je vedno na voljo vremenska napoved.

Operacijski sistem
HTC one malce zaostaja pri posodobitvah, trenutno je še vedno nameščen sladoledni sendvič, različice 4.1.2. V roku dveh/treh tednov pa se zna že zgoditi prehod na 4.2.2. A kaj nam to pomaga, ko bo Nexus v tem času prešel že na 4.3. A bolje, kot nič.. verjetno.

>> Vse o operacijskem sistemu Android >> KLIK

Telefoniranje in sporočanje
Kot pri vseh Androidih tudi tukaj ni nič drugače, zato si bom tekst, brez slabe vesti kar sposodil od drugih testov: Za začetek je potrebna sinhronizacija s svojim Google računom. Imenik, koledar, opomnik in še kaj se nato prenesejo in zapišejo v mobilnik. Če ni na voljo Googlov račun, je možno klasično kopiranje stikov iz kartice SIM ali preko bluetooth prenosa.
Sporočanje ni doživelo kakšnih bistvenih sprememb in je, kot pri vseh modernih mobilnikih izdelano dobro in preprosto. Med sporočanjem vidimo klasičen nitni vpogled v zgodovino sporočil. Prav tako velja za MMSe, ki so združeni z SMSi.

Kamera in večpredstavnost
V uvodu sem omenil hvalospeve in graje. Slednje letijo predvsem na kamero. Po stari navadi proizvajalci radi povečujejo megapiksle, a tipalo ostaja (pre)majhno. V končni fazi pa neke bistvene razlike v kvaliteti slik niti ni. Tajvanci so ubrali drugi pot in delno poslušali nasvete profesionalnih fotografov o večjem tipalu in manjšem številu megapikslov. To pomeni več svetlobe (sveta stvar pri fotografiji) na megapiksel. Več svetlobe pa seveda prinaša boljšo kvaliteto slike. In v primeru One tudi jo, predvsem v slabših svetlobnih pogojih. Podobno kot Lumia 920, One blesti, kjer je slaba luč, skratka v temačnih prostorih / scenah.

Na pravi, dnevni svetlobi pa mu malce zmanjka sape. Kvaliteta slik vsekakor ni za odmet, mogoče je težava le v programski opremi. Kljub že dvakratnim popravkom kvalitete konkurence še ne doseže. Slike sem primerjal z Galaxy S III in rezultati so bili, tam-tam. Nekje je bil One boljši, drugje Samsung. Vsi pa vemo, da dela S4 lepše slike od S III, tako da.. Nikakor pa niso razlike gromozanske in kamera v One ni slaba.

Zanimivo se je tudi igračkanje z njo, tajvanci so namreč podobno, kot korejci dodali nekaj načinov slikanja za večjo produktivnost ali kreativnost slikanja. Eden izmed teh je tudi t.i. "Zoe". V tem načinu aparat zajame nekje 3 sekundni polni HD posnetek z okoli 20 sličicami, katere lahko kasneje izbiramo in ostale zavržemo. Dodamo ji še kakšne "instagram" efekte, zanimiv okvirček in jo pošljemo prijatelju na facebook, twitter, dropbox, mail...

Zoejev posnetek tako shranimo v novo galerijo. Tokrat se za spremembo ne bodo premikale in vrtele samo statične slike, temveč tudi Zoejevi posnetki. Vrtele? Ja, nova galerija omogoča 30 sekundni kolaž vseh zajetih slik, sortira jih kronološko (ali lokacijsko) in vsakič opremi z različnimi efekti. Vse skupaj izgleda precej profesionalno.

Malce moteče pri uporabi Zoeja je mogoče edino tri sekundno čakanje na zajem slike. Saj veste, želeni objekti slikanja vedno težko čakajo. A tukaj si bo potrebno ob želji igračkanja z efekti slik vzeti malce več časa.

Nameščena programska oprema
Kot že omenjeno je One "obtežen" s hišnim HTC Sense uporabniškim vmesnikom. Za razliko od Samsunga je ta precej bolj spoliran in deluje v praksi lepše, bolj svilnato, bolj tekoče. Nikjer ni kakšnih zatikov ali preskakovanja.

Res je, da bi mnogi preferirali popolnoma izvirni Android operacijski sistem in nato po želji dodajali potrebne aplikacije in dodelave sistema, a tako pač je. Če je želja po originalnem Androidu res velika, bo treba pogledati za kakšnim drugim modelom, recimo googlovim Nexusom.

Kljub vsej nepotrebni krami ima Sense tudi nekaj dobrih lastnosti. Vmesnik na pogled ne izgleda kaj hudo podoben Androidnim sistemom, vse skupaj je poenostavljeno. Mogoče celo preveč, namreč na vrhu zaslona, kjer je izvlečni meni ni nikakršnih bližnjic za vklop ali izklop WiFija, podatkovne povezave, nastavitve svetlosti zaslona, letalskega načina.. Bojda bo to v 4.2.2. popravljeno, a trenutno je to precej nerodna hiba.

Spremenjen je tudi meni z nastavitvami. Sedaj je v beli barvi, sama struktura pa je podobna originalu.

Nekaj sprememb je doživel tudi predalnik z aplikacijami. Na voljo sta dva načina postavitve ikon, redkejša in malce gostejša mreža.

V primeru, da nam nič od tega ne odgovarja ali smo se preprosto naveličali vsega skupaj, je vedno na voljo trgovina Play, kjer si pretočimo drug tip vmesnika (launcherja), naj bo to Apex, Nova, Go Launcher ali kateri drug naprednejši. Ponujajo nam še več opcij kustomizacije samega vmesnika in prilagajanja izgleda.

Ima pa HTC na voljo bistveno manj kretenj, kot npr. Samsungov TouchWiz. V zakup bo treba vzeti odsotnost bonbončkov tipa, pametni premor, pametno drsenje, spremljanje oči za izklop zaslona... Prav tako Sense ne podpira uporabe lebdenja prstov za uporabo mobilnika, uporaba rokavic odpade.

Pohvale si zasluži glasbeni predvajalnik in splošno kvaliteto reprodukcije glasbe. Priložene so ušesne slušalke črno-rdeče kombinacije z mikrofonom, prav tako pa ima One, kot večina boljših HTC-jev podporo Beats Audio. Je pa seveda vse skupaj bolj orientirano na elektronsko glasbo s poudarkom na močnem bassu.

Povezovanje, navigacija in pomnilnik
HTC One je na voljo s podporo LTE. Za ostalo povezavo z osebnim računalnikom uporablja micro USB 2.0 priklop. Prav tako ima HSDPA standard z 42,2 Mbps, HSPA+, Wi-Fi 802.11 a/b/g/n/ac, DLNA, možna je nastavitev mobilnika kot WiFi dostopno točko, stereo modrizob različice 4.0 z A2DP, Podpira pa tudi NFC tehnologijo.
Kakšnega resnega testa glede navigacije ni bilo možno izvesti, predvsem zato, ker ni priložene nobene programske opreme. Googlovi zemljevidi pa pri meni ne štejejo ravno kot neko resno navigacijsko programovje. Lahko vam pa zaupam, da ima GPS modul pomoč v obliki aGPS za hitrejše povezovanje s sateliti.
Testna različica ima vgrajenega ima 32 GB pomnilnika (dobrih 25 GB ga je na voljo za uporabnika) in 2 GB delovnega pomnilnika. Na voljo sta tudi 32 in 64 GB različice. Odsotna pa je reža za pomnilniško kartico SD.

Prodajni paket
V škatlici prebivajo ob mobilniku, nujni dodatki: slušalke Beats Audio z nastavki in omrežni polnilec z USB kablom.