Vse o operacijskem sistemu Android

10.05.2010
Avtor: Mitja Zupančič

Android je fleksibilen, nadgradljiv operacijski sistem namenjen mobilnim napravam. Za delovanje uporablja Linuxovo jedro. Razvijati ga je začelo podjetje Android Inc., iz Pala Alta, Kalifornije. Leta 2005 je bilo prevzeto s strani Googla in leta 2007 s strani Open Handset Alliance.

Operacijski sistem je bil prvič prikazan 5. novembra 2007 z ustanovitvijo alianse Open Headset Alliance - konzorcij 65 strojnih, programskih in telekomovskih podjetij (Texas Instruments, Broadcom Corporation, Google, HTC, Intel, LG, Marvell Techniology Group, Motorola, Nvidia, Qualcomm, Samsung Electronics, Sprint, Nextel, T-Mobile...) posvečenih k naprednim
odprtokodnim standardom za mobilne naprave. Google je izdal večino Androidovih kod pod licenso Apacheja - brezplačne in odprtokodne licence. 9. Decembra 2009 se je aliansi pridružilo še 14 podjetij, vključno z ARM Holdings, Atheros Communications, Asustek Computer Inc, Garmin Ltd, Softbank, Sony Ericsson, Toshiba Corp in Vodafone Group Plc.

16. februarja 2010 so pri Googlu objavili podatek o 60.000 poslanih mobilnikov z Android OS vsak dan. Android je od februarja 2010 četrta najbolj priljubljena platforma pametnih mobilnikov v ZDA.

Različice:

1.5 (Cupcake), osnova: Linux Kernel 2.6.27:

30. aprila 2009 je bila predstavljena uradna 1.5 različica Android operacijskega sistema. Vpeljanih je bilo mnogo novih funkcij in izboljšav uporabniškega vmesnika:

• Možnost snemanja in pregledovanja video posnetkov.
• Nalaganje video posnetkov na YouTube in slik neposredno v Picaso.
• Nova virtualna tipkovnica s funkcijo "autocomplete".
• Bluetooth A2DP podpora (kjer so obenem nastale tudi težave pri
povezovanjih z mnogimi priljubljenimi avtomobili in slušalkami. Težava še vedno ni odpravljena).
• Možnost avtomatskega povezovanja bluetooth slušalke z določene razdalje.
• Novi widžeti in mape na namizju.
• Animacije med zasloni.
• Izboljšanje funkcije kopiraj/prilepi v spletnih straneh.

1.6 (Donut), osnova: Linux Kernel 2.6.29:

15. septembra 2009 je bila predstavljena nova SDK različica:

• Izboljšana Android Market izkušnja.
• Integrirana kamera, kamkorder in vmesnik galerije.
• Galerija sedaj omogoča uporabnikom izbiro večih slik za izbris.
• Nadgrajeno glasovno iskanje z boljšim odzivom in globjo integracijo z nativnimi aplikacijami, vključno z možnostjo klicanja kontaktov.
• Nadgrajena izkušnja iskalnika. Omogočeno iskanje zgodovine, kontaktov in spletnih strani preko namizja.
• Nagrajena tehnologija z podporo za CDMA/EVDO, 802.1x, VPN, gibi in funkcija text - govor.
• Podpora WVGA ločljivosti.
• Izboljšave iskalnih hitrosti in kamere.

2.0/2.1 (Eclair), osnova: Linux Kernel 2.6.29:

26. oktobra 2009 je bila predstavljena 2.0 SDK različica:

• Optimizacija hitrosti strojne opreme.
• Podpora večim ločljivostim in diagonalam zaslonov.
• Posodobljen uporabniški vmesnik.
• Nov uporabniški vmesnik brskalnika in podpora HTML5.
• Nov imenik.
• Boljše razmerje kontrasta bele/črne barve pri ozadjih.
• Google Maps 3.1.2.
• Podpora za Microsoft Exchange.
• Bliskavica za kamero.
• Digitalna približava.
• Izboljšava MotionEvent za sledenje multi-touch dogodkom.
• Izboljšana virtualna tipkovnica.
• Bluetooth 2.1.
• Nova "živa" ozadja.

2.0.1 SDK je bil na voljo od 3. decembra 2009, 2.1 SDK pa od 12. januarja 2010.

2.2 (FroYo), osnova: Linux Kernel 2.6.32
(v času pisanja (maj 2010) zadeva še ni bila predstavljena, govorilo se je o sledečih funkcijah):

• Podpora nameščanju aplikacij na pomnilniško kartico
• Vgrajena podpora za Adobe Flash (bojda popolna Flash podpora)

Naslednja različica bo bazirana na Linux Kernelu 2.6.33 ali 34 in se bo imenovala Gingerbread.

Ima pa Android, tako kot večina operacijskih sistemov tudi nekaj težav:

Android uporablja različico Linuxovega jedra, zadeva je s strani Googla prirejena tako, da je ločena z glavne Linuxove veje. Posledično ni klasična Linux distrubicija, nima X Window Systema, ne podpira polni set knjižic GNU. Obstoječe Linux aplikacije in knjižnice so tako neuporabne na Androidu.

Google ne uporablja več Android kode, ki je prispevala k Linuxovemu jedru. Posledično je bila koda na svoji veji, ločeni od Linuxove, a vendar se ne uporalja več in je bila januarja 2010 izbrisana iz Linuoxe baze kod. Kljub temu so pri Googlu aprila 2010 objavili novico, o zaposlitvi dveh koderjev, ki bosta delala na kernel.org.

Android ne uporablja uveljavljenih Java standardov (Java SE, ME), posledično se je kompatibilnost med javanskimi aplikacijami za Android močno zmanjšala. Le-ta uporablja samo Javino jezikovno sintakso, vendar ne omgoča polnih knjižnjic in APIjev v paketu z Javo SE ali ME. A kljub temu je bila 19. marca 2010 predstavljena aplikacija imenovana J2Android razvijala Myriad. Omogoča netežavno konverzijo Javinih MIDletov v aplikacije Androida.

Razvijalci poročajo o neprijetnem vzdrževanju aplikacij na različnih verzijah Androida, predvsem med 1.5 in 1.6 se je pojavilo mnogo težav s kompatibilnostjo. A na te probleme so že opozorili na ADC2 prvenstvu.

Vse večje število mobilnikov z Androidom in različno strojno opremo predstavlja zahteven razvoj aplikacij za vse Android mobilnike.

Nekaj težav povzroča tudi veliko število nameščenih aplikacij. Le-te zasedejo preveč pomnilniških alokacij, vendar na srečo ima Android nameščeno virtualno napravo imenovano Dalvik. S tem, naj bi se v teoriji močno izboljšala odzivnost samega operacijskega sistema.

Android ne podpira prenašanje datotek preko bluetootha, video klicev in izvirne Jave ME, kot operacijski sistemi Symbian, Windows Mobile. Kljub temu pa obstajajo rešitve. Prenašanje datotek je možno preko t.i. "rootanih" naprav, aplikacije, kot so Qik omogoča oddajnje v živo (brez sprejemanja) in KnockingLiveVideo tudiže prihaja na Android. XMPP klienti, kot so BEEM naj bi Jingle protokol kmalu podpirali, Java ME aplikacije je možno z MIDP runnerjem prekonvertirati in jih naložiti, kot običajne aplikacije.

Veliko kritik je požela tudi funkcionalnost koledarja imenovanega iCalendar/CalDAV. Trenutno je koledar še vedno omenjen na sinhronizacijo z Googlovim koledarjem.

Od januarja 2010 je končno na voljo tudi izjemno pogrešana funkcija za naše arabske, perzijske in hebrejske prijatelje, ki uporabljajo text iz desne proti levi.

Prostoročni profili niso podprti. Glasovno klicanje je možno uporabiti za iskanje številke, vendar še vedno je potrebna fizična interakcija z zaslonom. Zadeva je precej nepriročna (in ilegalna) za avtomobiliste, motocikliste ali kolesarje.

Andorid ne podpora GIF datotek. Prikaže se samo prva sličica.

Android prav tako ne podpira kriptirannja v obliki SMTP-TLS in prejemanja e-pošte v obliki IMAP+SSL preko samopodpisanih certifikatov.

Zaradi potencialnih varnostnih lukenj, uradno ni dovoljeno nameščanje aplikacij na SD pomnilniško kartico. Trenutni modeli, kot so HTC Dream, Magic ali Desire imajo omejen pomnilnik in veliko število uporabnikov se počuti prikrajšane s pomanjkanjem omenjene funkcionalnosti. Vsekakor pa obstaja nekaj, sicer uradno nepodprtih modifikacij, ki omogočijo uporabniku močno pogrešano funkcionalnost.