marketing
povzetek
tehnične lastnosti
Procesor:
Intel XScale 415 Mhz
Pomnilnik RAM:
64MB
Pomnilnik ROM:
128MB
Zaslon:
barvni, 320 x 480 pik, 65 tisoč barv
Operacijski sistem:
Palm OS 5
Priklop:
USB - multikonektor
Teža in dimenzije:
193 gramov, dimenzije 121 x 73 x 19 mm
Baterija:
Li-ion

zunanja povezavaTehnična specifikacija na strani proizvajalca
Za in proti

Imeti ali ne imeti 4 GB disk v torbici?

Vprašanje, ki sem si ga zastavila, je bilo: ali bi svojega Tungstena T5 zamenjala za LifaDriva? Oblikovno sta skorajda enaka, še posebej zaslon in ločljivost. Oba premoreta modri zob, DriveMode, cel kup programske opreme. LifeDrive ima še Wi-Fi in nekajkrat več pomnilnika kot T5. No, pomnilnik pri T5 lahko seveda razširimo z dodatno pomnilniško kartico, katerih cene niso več tako atronomske. Tisto, kar vleče na stran LifeDriva, je vsekakor WLAN, ki smo ga v prešnjih modelih Palmov vsekakor pogrešali. Tudi cena na slovenskem trgu ni tako pretirana, če vzamemo v zakup količino pomnilnika, ki jo dobimo, hitrost delovanja in WLAN. Hitrost delovanja LifeDriva pa je zadeva, s katero se podjetje palmOne ne bo hvalilo. Dlančnik namreč za večino podatkov posega po trdem disku, za katere pa vemo, da niso tako hitri, kot notranji pomnilniki. Kar pomeni, da se enake aplikacije na T5 odpirajo precej hitreje kot na LifeDrive. To pa je tudi edina slaba stran novega dlančnika. Vse ostalo je namreč "brez pripomb".

Fotografije dlančnika/tablice
dlančniki/tablice
arhiv test
Palm

Veliko (preveč?) prostora...

Palm LifeDrive 

Deli z ostalimi
Palm LifeDrive

03.07.2005
Objavil: Mojca Giacomelli

Slab mesec po uradni najavi proizvajalca sem za kratek čas (nekaj dni) dobila v roke palmov najnovejši dlančnik – LifeDrive. Izdelek je zanimiv zato, ker so vanj vgradili kar 4 GB pomnilnika v obliki trdega diska!




LifeDrive je pravzaprav le (večja) nadgradnja modela Tungsten T5. V obeh je zaslon enake ločljivosti, torej zavidljivih 320 x 480 pik, oba znata prikazati enako število barv. Oba poganja enak operacijski sistem – Palm OS 5.4 Garnet (še vedno ni duha ne sluha o že zdavnaj najavljeni šestici!!), pa tudi procesor je enak – Intelov XScale s taktom 415 MHz. Razlikujeta se v pomnilniku. Obema je skupno 64 MB ROM-a, kjer je prostor za programe, LifeDrivu pa so namesto klasičnega internega pomnilnika dodali kar trdi disk kapacitete 4 GB (uporabniku na voljo 3,8 GB). Kaj boste počeli s toliko prostora, je vprašanje, ki je gotovo na mestu. Dlančnik je multimedijsko dobro opremljen, poleg tega pa je glavna funkcionalnost predvsem organizacija časa in povezljivost. Kaj več o tem pa malce kasneje.

Malce o zunanjosti ...

Pa si ga najprej poglejmo od "zunaj". Vgrajen trdi disk se pozna predvsem pri debelini dlančnika in seveda njegovi teži. Tako je od T5 težji za kar 50 gramov (193 gramov za LifeDrive proti 146 gramom za T5), približno enako razmerje pa je pri debelini – T5 ima 1,5 cm, LifeDrive pa 1,9 cm. Na spodnji strani najdemo nov konektor (zamenjali so ga pri Tungstenu T5), tipko reset ter vtičnico za slušalke. Na vrhu je reža za pomnilniške kartice tipa SDIO in MMC, nepogrešljivi infrardeči vmesnik ter tipka za vklop dlančnika, kateri so dodali zelo dobrodošlo funkcionalnost, in sicer je to zaklep dlančnika. Osebno se mi je na T5 že nekajkrat zgodilo, da se je pri "premetavanju" po torbici prižgal, pri LifeDrivu pa so to pomanjkljivost odpravili. Pisalo (stylus) najdemo v desnem boku dlančnika. Tudi to je novejše, in sicer ga lahko celo raztegnemo, po teži pa je šibkejši od tistega pri T5. Na levem boku najdemo dve tipki – vklop zvočnega snemanja (z mikrofonom) ter obračanje zaslona. Za to slednjo tipko je očitno na zaslonu zmanjkalo prostora (pri T5 se nahaja v spodnji statusni vrstici), pa so jo dali v ohišje.

Spodnji del s štirimi bližnjičnimi tipkami in eno petsmerno navigacijsko je podoben T5, le da so spremenili privzete nastavitve bližnjic. Še vedno tako najdemo funkciji Home in Folders, kontakte in koledar pa sta na LifeDrivu zamenjali Media in Priljubljene. Naj omenim, da lahko funkcije terh gumbov po želji spremenimo.

Na vrhu zaslona najdemo še indikator stanja (v obliki led-diode) brezžičnega povezovanja. LifeDrive namreč premore tako modri zob kot tudi Wi-Fi.

Zaradi velikosti oz. ločljivosti zaslona so umaknili fiksni del za pisanje, ki ga sedaj po potrebi prikličemo na zaslon. Po potrebi zato, ker si lahko omogočimo pisanje kar po celotnem zaslonu, in tako nismo omejeni na področje Graffitov. Dobrodošla funkcija, ki jo ima že T5. Tako pridobimo na večjem prikazu na zaslonu, čeprav ne znajo še vsi programi dobro delovati z opcijo skrivanja Graffiti polja. Graffiti so seveda različice 2, ki je za pisanje (vsaj meni osebno) mnogo počasnejša. Po potrebi si lahko vklopimo tudi virtualno tipkovnico, če pa nam še to ni dovolj, pa lahko dokupimo katero izmed bluetooth tipkovnic, ki so že na tržišču.

Uporaba v praksi

Ocena vsakdanje uporabnosti je težka, saj je bil dlančnik pri meni le nekaj dni. Na srečo zna ena namestitev Plamovega Desktopa delati z več dlančniki, zato sem brez težav dlančnik pripravila za uporabo – najprej nepogrešljivi kontakti, nato pošta, kasneje pa še druge "drobnarije" – koledar, opravila in vsi pomembni dokumenti in slike. Pri pripravljanju dlančnika za osebno rabo sem razmišljala, kako bi izkoristila prostor, ki je na voljo na LifeDrivu. Glede na to, da ga lahko preko USB kabla priklopimo na računalnik, kjer se s pomočjo funkcije Drive Mode spremeni v prenosni disk, bi bil precej uporaben za izmenjavo podatkov med mojimi računali. Žal imam včasih zmedo s podatki, ki jih moram sinhronizirati na treh računalih, pomnilniški ključki pa hitro postanejo premajhni. V tem primeru bi mi LifeDrive prišel presneto prav.

Brezžično povezovanje

Na testu sem preizkusila le dva izmed treh načinov brezžičnega povezovanja, in sicer modri zob in WLAN. Modri zob je nepogrešljiv npr. takrat, ko smo kje zunaj, pa potrebuje povezavo v internet v kombinaciji z mobilnim telefonom. Kot del že priložene programske opreme prihaja Versa Mail in Blazer (spletni brskalnik), oba pa svoje delo opravljata zadovoljivo. Še posebej Versa Mail, kjer lahko določimo več različnih računov, za vsakega pa npr. določimo, ali je samo sinhronizacijski ali "navaden". Sama imam tako določena dva računa za isti poštni predal – enega uporabljam, kadar sem mobilna, drugega pa v navezi s HotSyncom, kjer poberem s poštnega predala celotne maile, vključno s priponkami.

Tudi WLAN ni delal prevelikih težav – po izbiri iskanja dostopnih točk le izberemo ustrezno in že smo povezani. Napisala sem "prevelikih", kajti malce težav pri tem je le bilo ... občasno namreč dlančnik ni in ni uspel najti domače dostopne točke, pa čeprav je bil oddaljen le slab meter od nje. In ne glede na to, da sem mu "povedala", da naj prejšnjih ne preverja, jih je vztrajno hotel najti. Ko pa je bila enkrat povezava vzpostavljena, je vse delovalo v skladu s pričakovanji. Kar pomeni, da nekega velikega dometa ne moremo pričakovati, saj dlančnik nima npr. zunanje antene. V stanovanju je tako prenesel oddaljenost od dostopne točke cca 6 metrov preko nekaj sten.

Druga programska oprema

Ostala programska oprema, ki je že prednaložena na dlančniku, je skorajda "klasika". Drive Mode, s pomočjo katerega se dlančnik spremeni v izmenljivi disk na računalniku, sem že omenila in je znan od T5, LifeDrivu pa so dodali še eno zanimivo zadevico in sicer program z imenom Camera Companion. Kot se da slutiti že iz imena, je zanimiv pripomoček v primeru, da imamo digitalni fotoaparat s katero izmed pomnilniških kartic, ki jih zna prebrati LifeDrive. Na voljo imamo tako:
- kopiranje slik s kamere (oz. njene pomnilniške kartice) na dlančnik,
- prenos slik s kartice direktno na računalo (v tem primeru dlančnik uporabimo kot dražji čitalec kartic),
- samo ogled slik na kartici brez prenosa le-teh na dlančnik.
Zanimiva in dobrodošla funkcija, ki nam na poti lahko LifeDrive spremeni v neke vrste Image Tank za shranjevanje slik, ko zmanjka prostora na pomnilniški kartici kamere oz. fotoaparata.

Multimedijsko je dobro podprt, RealOne Player za multimedijske vsebine pa je zamenjal Pocket Tunes. Poleg predvajanja pa zna LifeDrive tudi snemati zvok, kar nam pride prav na recimo kakšnih sestankih ali pa zvočne zabeležke uporabimo "kar tako".

Za pregledovanje dokumentov je priložen Office Suite, ki zna v navezi z Versa Mail odpirati tudi t.i. native Office datoteke, kar pomeni, da dokumentov ni potrebno posebej pretvarjati v drug format zapisa.

Dlančnik je na test posodilo podjetje Sting d.o.o., Šmartinska c. 150, Ljubljana.

Posodil na test:
Sting M d.o.o.
Prodajalec/Uvoznik:
Sting M d.o.o.
albumfotografije
komentarji
povezane vsebine
dodatna oprema
povezane vsebine:
oprema: Palm
povezani članki
povezane novice
aktualno: Palm