marketing
povzetek
tehnične lastnosti
Dimenzije:
L 265 x 440 x 300 mm / S/M 235 x 290 x 109 mm
Teža:
L 33,7 g / S/M 29,7 g
Čas uporabe:
do 8 ur
Čas pripravljenosti:
do enega meseca

zunanja povezavaTehnična specifikacija dodatne opreme na strani proizvajalca
Za in proti

Odlična rešitev za tiste, ki jih med vadbo moti prsni pas za merjenje srčnega utripa. Mio Link ima natančen optični senzor, podatke pa prenaša tako preko ANT+ kot bluettoth protokola. S tem je uporabe praktično z vsako napravo. Deluje tudi v vodi, kar omogoča spremljanje utripa med plavanjem. Mogoče malo moti le odsotnost manjšega zaslona s podatki.

Fotografije dodatne opreme
dodatna oprema
arhiv test
Mio

Merjenje srčnega utripa na zapestju

Mio Link

Deli z ostalimi
Mio Link

16.03.2016
Objavil: Dare Gliha

Zadnje čase se precej oglašuje zdrav življenjski slog in pomen gibanja, kar je pravzaprav zelo pohvalno. Problem nastane, ko želi uporabnik zase najti napravo, s katero bo lahko spremljal svoj napredek. Pri tem pade v dilemo. Ali kupiti izdelek priznanega proizvajalca, ali pa se obrniti na alternativne rešitve.




Pri tem imam predvsem v mislih mobilni telefon. Vseskozi je z nami, ima vgrajenih precej senzorjev, tako da je logična izbira uporaba namenske aplikacije. Vseeno pa nekaj manjka. Nekaj, kar je pri malo naprednejšem gibanju precej pomemben podatek in to je podatek o srčnem utripu. Nekaj proizvajalcev v svoje mobilnike vgrajuje ANT+ protokol, ki je združljiv z večino fitnes pripomočkov, čedalje bolj pa se uporablja tudi modrozoba rešitev, ki je za telefone še bolj uporabna.

In tu pride v poštev Mio Link, pravzaprav odlična rešitev za spremljanje srčnega utripa, ki se namesti na zapestje kot ura. Obstaja sicer veliko cenejših rešitev, ki pa za delovanje potrebujejo namestitev na prsni koš, kar pa se pri mnogo uporabnikih pokaže za moteče. Druga težava je, da po navadi ti srčni merilci niso vodoodporni, ravno tako pa ne oddajajo signala pod vodo. Mio Link ti dve napaki reši, saj je tako vodoodporen, prenaša pa tudi podatek o srčnem utripu na kompatibilno napravo.

Zelo dobrodošlo je, da Link podpira tako bluetooth kot ANT+ protokol. To pomeni, da se ga lahko uporablja praktično s katero koli napravo. V obzir je potrebno vzeti le, da pri uporabi ANT+ protokola lahko uporabimo več naprav hkrati, pri bluetooth povezovanju pa Link deluje le z eno napravo hkrati.

Mio Link je narejen iz mehkega silikona, na voljo je v dveh barvnih kombinacijah (siva ali bela) ter v dveh velikostih (L 265 x 440 x 300 mm ali S/M 235 x 290 x 109 mm). Vgrajena baterija omogoča do 8 ur aktivnega spremljanja srčnega utripa ali do en mesec delovanja, če podatek o srčnem utripu potrebujemo le občasno. Glede na to, da večina GPS naprav zaradi porabe baterije tako ali tako ne zmore delovati tako dolgo, je vgrajena baterija dovolj zmogljiva za amaterskega športnega navdušenca. Na sami napravi najdemo le en gumb za vklop ali izklop, delovanje pa spremljamo preko vgrajene LED diode. Le-ta spreminja barvo in nam s tem poda informacijo o statusu baterije (zelena, rumena in rdeča) ali pa nam sporoča intenziteto treninga. Optični senzor za utrip se nahaja na spodnji strani in ga je moč odstraniti od silikonskega paščka, kar olajša čiščenje ter tudi polnjenje. Le-to poteka preko USB kabla, ki je vgrajen na podstavek, na katerega se z uporabo magneta pritrdi Link.

Pri uporabi med plavanjem se je Link izkazal za presenetljivo uporabnega. Srčni utrip se ni izgubljal, priporočljivo pa je, da se napravo nosi na isti roki kot uro, še posebej če se za prenos uporablja protokol ANT+. Sam sem senzor uporabljal z uro Suunto Ambit 3 Peak, tako da je prenos potekal preko bluetootha. Na grafu srčnega utripa med plavanjem sem tako lahko po treningu prebral vrednosti utripa. Žal je bilo zaradi gneče na bazenu težko opraviti dolge intervale, tako da je tudi srčni utrip precej nihal:

Bolje sem lahko raziskal beleženje utripa med tekom. Tudi tu se je senzor izkazal za izredno zanesljivega, saj ni izgubljal utripa, kot tudi ne povezave z napravo. Test sem opravil na znani progi, na identični razdalji s praktično isto hitrostjo. Opazil sem, da je Link kazal nekaj utripov več, kot Suunto prsni pas. To bi načeloma lahko pripisal tudi drugačni dnevni fizični kondiciji:

Graf Mio Link:

Graf Suunto:

Seveda pa sledi tudi slaba stran naprave. To je pravzaprav le cena. Trenutno ta znaša 79 €, spodobne bluetooth srčne pasove pa se lahko dobi tudi že za 25 €. Vendar ti niso primerni za vse, z njimi ima probleme veliko žensk, pa tudi marsikaterega moškega moti tesnost pri uporabi. Sedaj imajo vsi ti vsaj drugo možnost za natančno spremljanje srčnega utripa, pa čeprav morajo za to dokupiti dodatno napravo. Mogoče bi lahko v napravo vgradili vsaj nekaj pomnilnika, ki bi omogočal snemanje srčnega utripa brez povezave z napravo (primerno recimo pri plavanju), vendar bi bila potem verjetno cena še višja. Če kdo pogreša na napravi zaslon pa ima Mio tudi drugo rešitev z imenom Fuse, ki poleg funkcij Linka ponuja še vgrajen merilnik aktivnosti in uro.

Cena na dan testa:
79,00
albumfotografije
komentarji