marketing
povzetek
tehnične lastnosti
Za

Nüvi 350 je uspešno kos nalogam. V primerjavi s StreetPilotom c320 omogoča več funkcionalnosti, je manjši, a nekoliko dražji. Osebno vam vseeno priporočam Nüvija. Kljub vsemu je naprava odlična za popolne laike, ki zadevo prižgejo in stvar deluje, tudi brez branja navodil.

Proti

Slabša plat je avtonomija baterije, vse ostalo so ''finese''. Želel bi si tudi nekoliko hitrejše ponovno kalkuliranje poti.

Priloge
Fotografije dodatne opreme
dodatna oprema
arhiv test
Garmin

Kako smo našli Adija Smolarja ''sredi ničesar''

Garmin Nüvi 350

Deli z ostalimi
Garmin Nüvi 350

21.06.2006
Objavil: Aleš Tomšič

Opažanja, da se je zanimanje za cestno navigacijo v zadnjem letu, dveh dvignilo do neba, niso iz trte zvita. Znanci, internetni forumi, vsi se na veliko zanimajo, kaj sploh je navigacija, kako priti do nje, koliko stane, in konec koncev, začela se je kar obsežna promocija teh izdelkov, še posebno Garminovih napravic.




Ti so za naše kraje še najbolj zanimivi, saj praktično edino njihova kartografija zelo spodobno pokriva Slovenijo.

Na našo prošnjo so nam pri uvozniku prijazno odstopili najprej Nüvija 350, nato pa še StreetPilota C320. Ker se pojavlja precej oznak, ki znajo biti precej moteče, naj omenim samo to, da sta Nüvi 300 ter 350 napravi, ki dobivata naslednika, Nüvi 310 ter 360, ki jih bomo tudi poskušali preizkusiti. Obe napravi smo na test dobili ''goli'', kar pomeni brez dodatkov, ki so običajno v prodajnem paketu, vsa kartografija pa je bila že vnaprej naložena. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sedem v avto, prižgem napravo in se vozim ter spremljam dogajanje.

Moram priznati, da sem bil zelo prijetno presenečen nad modelom Nüvi 350, že prej mi je bila želja ga testirati, najbolj zaradi same velikosti. Gre za zelo lično, v sivo plastično ohišje odeto škatlico, ki v sebi skriva, vse kar človek potrebuje. Poleg same naprave je priložen tudi avtonosilec, ki ga s pomočjo vakuumskega priseska pritrdimo na vetrobransko steklo. Tudi avtonosilec je prijetno majhen, saj so nosilci z dolgimi rokami včasih malce nadležni. Tudi samo natikanje in snemanje naprave z nosilca je sila preprosto, nosilec pa res trdno na mestu drži napravo, ki se tudi po slabših cestah ne premika. Na zadnji strani je skrita GPS antena, ki jo je potrebno dvigniti iz ohišja, saj je drugače sprejem ni mogoč.

Poleg zares ''ugodnih'' zunanjih mer ter precej funkcij je vse hvale vreden barvni zaslon. Lahko je samo vzor vsem mobilnim telefonom in dlančnikom, saj je vsebina na zaslonu vidna tudi v slabih pogojih. Konkretno, sredi dneva, sonce sije direktno na zaslon Nüvija, na obrazu pa sončna očala in kljub vsemu se res dobro vidi vsebina, ki je na zaslonu. Skratka, vse pohvale. Aja, pa ne rabite se čuditi, če vas kakšna predstavnica nežnejšega spola na avtocesti ne bo hotela prehiteti, saj očitno razmišlja, da vozite avto s Provida sistemom!

Ampak Nüvi 350 ni samo navigacijski pripomoček, saj ima vgrajenih nekaj dodatkov, ki so deloma celo uporabni. Tako je lahko Nüvi 350 MP3 predvajalnik, sicer bolj osnoven, a vseeno dovolj dobro služi osnovni funkciji. Pogrešal sem edino kakšne tipke ob strani za uravnavanje glasnosti, da ni potrebno to početi preko zaslona, občutljivega na dotik. Pohvalno je tudi to, da v kolikor uporabljamo navigacijo in poslušamo glasbo, da prekine predvajanje glasbe, ko nam ženski glas sporoči naslednji glasovni ukaz, nato se glasba predvaja dalje. Sicer resno dvomim, da bo kdo v avtomobilu uporabljal Nüvija kot nadomestek avtoradia, a vseeno velja omeniti.

Osnovni zaslon nam poleg točnega časa, stanja baterije ter moči GPS signala ponuja možnost hitrih bližnjic, dostop do nastavitev ter tri menije – "kam", "poglej karto" ter "potovalni komplet". Prva možnost nam seveda ponuja rutabilno navigacijo z glasovnim usmerjanjem. Enostavno vpišemo najprej državo, mesto, ulico in nato še hišno številko. Seveda ne manjka niti možnost izbire destinacije s seznama priljubljenih, domače lokacije ali pa kar eno izmed zadnjih uporabljenih lokacij. Precej v pomoč pa je tudi zelo obsežen seznam točk POI (Point of interest), kjer lahko izbiramo med veliko različnimi kategorijami (banke, gostilne, parkirne hiše, zanimivosti, nakupi…), ki se nahajajo v bližini ali pa iz seznama izberemo želeno gostilno in Nüvi nas pripelje do tja. Ta obsežna zbirka POI ne velja zgolj za tujino, ampak na moje presenečenje obsega res zelo pestro zbirko teh točk tudi po Sloveniji. Denimo Domžale niso ravno velemest,o pa imajo vrisano knjižnico, pošto, banko, bankomate, cerkev ipd..

Nüvi 350 si med samo vožnjo beleži tudi podatke o povprečni, najvišji hitrosti, prevoženi razdalji in drugih bolj pomembnih informacijah. Potovalni komplet pa obsega nekaj pripomočkov, med katerimi je že prej omenjeni MP3 predvajalnik, slovarje, predvajalnik avdio knjig, vodič, pregledovalnik slik, ki bi bil lahko nekoliko hitrejši, saj t.i. thumbnaile nalaga precej počasi, kar zna biti utrujajoče pri večjem številu slik. Vgrajen je še pretvornik valut ter merskih enot in pa svetovni čas, kar vse skupaj prinese lep paket uporabnih dodatkov h navigacijski napravi. Poleg priloženega avtopolnilca lahko napravo polnimo tudi preko USB-kabla, ki služi za nalaganje kartografije, slik, MP3 datotek ipd..

Me je pa razočarala ena stvar, avtonomija baterije, ki po tovarniških podatkih zdrži od 4 do 8 ur uporabe, a se tiste 4 ure izkažejo za dosegljivo, a z nekaj muke, še posebej, če zaslon vseskozi gori pri polni osvetlitvi. Nüvi 350 ima poleg vgrajenih ca. 700 MB notranjega pomnilnika še dodatno režo za pomnilniške kartice tipa SD.

In prišel je Adi …

Nüvi 350 sem uporabljal po Sloveniji z vnaprej naloženo rutabilno cestno kartografijo AdriaRoute, ki je trenutno najbolj popolna karta, ki ima vrisano Slovenijo. Ob priliki se bomo z njo zapeljali še na kakšno pot po Evropi, a smo se tokrat bolj posvetili domačim krajem. Testno obdobje ni bilo ravno dolgo, tako da nismo prečesali Slovenije po dolgem in počez. Več ali manj je bil v uporabi v Ljubljani z širšo okolico, zapeljali pa smo se tudi do Bleda, Škofje Loke ter do Vitanj, kraja v savinjski regiji. Ljubljana je odlično pokrita kot tudi okolica, vodenje jasno in glasno, le občasno pride do smešnih napotkov (namesto 82 metrov vam ženski glas sporoči, da zavijte čez osemdeset-dva metrov) pa tudi občasno pride do neprevedenih izrazov, ko vam na zaslonu piše enkrat, da se peljete po ''Vzhod po Dunajska'' ponekod pa ''West po Celovška''. Naložena so bila tudi opozorila za morebitne radarske kontrole, ki pa jih ne gre jemati preveč resno. Zadeva vztraja, da je omejitev pred ljubljanskim stacionarnim radarjem 80 km/h, v resnici je do radarja 100 km/h. Tudi denimo v Domžalah sem zasledil lokacijo za potencialno radarsko zasedo, ki je v dveh letih na tistem mestu nisem še nikoli zasledil. In verjetno je podobnih lokacij še ogromno, je pa pohvalna skrb in verjetno se bodo sčasoma stvari normalizirale.

Še največja zamera AdriaRoute kartografiji gre na račun slabše kategorizacije cest, saj v določenih primerih ne zna (ali pa noče) ločiti med stransko cesto ter glavno prometno cesto. Tako se zna občasno zgoditi, da vas pelje po poti, ki je sami ne bi nikoli izbrala, a skoraj vedno pripelje na cilj, kar je za nekoga, ki se je izgubil ali tujca, ki išče gostilno, edino pomembno dejstvo. Baje, da vas zna AdriaRoute spraviti tudi na kolovozne poti, a žal je bila garminova zasedba prekratek čas moj sopotnik, da bi jo sprobal na večih, bogu za hrbtom krajih. A z nekaj igranja z nastavitvami in sreče se lahko tudi malce izognete tem težavam, verjamem pa, da se bo v prihodnosti tudi to uredilo. Konec koncev gre vseeno za največje pionirstvo na tem področju kar se tiče Slovenije. In že zaradi tega, kapo dol!

Ker pa so bili vsi kraji precej znani in oddaljeni tam do 70, 80 km od prestolnice, smo se odpeljali še na dobrodelni koncert Adija Smolarja v Vitanje, bolj za hec kot zares, pa vseeno. AdriaRoute nas je pripeljal praktično pred kulturni dom Vitanje, resda nas je na ''cedilu'' pustil kakšne 50 metrov pred domom, a je že to več kot zadovoljivo, da iz prve in praktično bogu za hrbtom pripelje meščane. Mimogrede, Vitanje so lep kraj, le cesta do tja je bolj boga na nekaterih odsekih.

Kar se kartografije AdriaRoute tiče, stvar je na zadovoljivi ravni in daleč pred konkurenco, vsaj kar se Slovenije tiče. Moja osebna ocena je, da se nahaja nekje na 80 % tistega, kar bi morala ponujati za odličen nakup. Predvsem boljša kategorizacija cest je tisto, kar morajo v prvi vrsti izboljšati, pokritost pa je že sedaj na precej zavidljivi ravni, saj so marsikje vrisane celo poti med stanovanjskimi bloki, vsaj po Ljubljani je bilo ti moč opaziti. Glede naprav je pa tako, da če vam ni škoda nekaj dodatnih desettisočakov, potem si le privoščite Nüvija, sicer se ozrite za StreetPilotom. Nüvi ponuja več funkcionalnosti, manjše mere, vse skupaj je izvedeno nekoliko bolje. Edino baterijo bi si želel zmogljivejšo.

Obe opciji pa sta kot nalašč za laike, saj ne potrebujete posebnega znanja, zadevo le vključite, poveste oz. "odtapkate" po zaslonu, kam si želite odpeljati in na koncu prispete na cilj. In vse deluje kot mora, brez prekinitev, brez resetiranj, brez nameščanj zapletenih programov.

Pozabil pa sem dodati še eno malenkost, ki me je zmotila, in sicer precej pozno ponovno kalkuliranje nove poti v kolikor ne ubogate prvotnih napotkov. Nekje na podeželju niti ni tako moteče, v mestih, ko pa si ulice sledijo ena za drugo, pa se zna zgoditi, da občasno prevozimo še eno dodatno ulico predaleč, a na cilj boste kljub temu prispeli, le mirne živce priporočam.

Posodil na test:
Garmin d.o.o.
Prodajalec/Uvoznik:
Garmin d.o.o.
Cena na dan testa:
(167.508,00 SIT)
albumfotografije
Ni dodatnih fotografij.
komentarji