marketing
povzetek
tehnične lastnosti
Dimenzije:
50 x 30 x 33 mm
Teža:
15 gramov
Čas uporabe:
do 4 ure
Čas pripravljenosti:
do 120 ur
Za in proti

In za zaključek? Lahka (vsega 15 gramov!!), majhna slušalka, s še kar primerno vzdrljivostjo baterije (za njene mere!), lepe oblike, možnost uporabe brez ušesnega loka, in predvsem to, da zna povedati, kdo me kliče, je tisto, kar me je prepričalo, da nizka cena ni vedno nujno povezana s kvaliteto. Vsekakor dober nakup za tiste, ki si te vrste dodatkov zaradi visokih cen še niste omislili.

Fotografije dodatne opreme
dodatna oprema
arhiv test
Daisy Multimedia

Daisy Multimedia BTH-40


Daisy Multimedia BTH-40

06.06.2004
Objavil: Mojca Giacomelli

Tokrat sem imela priložnost preizkusiti eno najlažjih (če ne celo najlažjo) bluetooth slušalk, ki je tudi prijetnega videza in hkrati majhna. Model BTH-40 prihaja iz proizvodnje podjetja Daisy Multimedia iz Bolgarije.




Priznati jim je treba, da njihova slušalka glede na svojo lahkost in majhnost posega precej visoko tako glede povezljivosti kot tudi glede funkcij, ki jih podpira.

Slušalko sem dobila v lični škatli, kjer so se poleg le-te nahajala še navodila (kratka in jedrnata), polnilno stojalo za slušalko ter še dva dodatna zamenljiva gumirana čepka. Za razliko od večino do sedaj testiranih slušalk BTH-40 polnimo na priročnem malem stojalu, kamor jo lahko tudi odložimo. Baterija je 220 mAh, po navedbah proizvajalca zdrži kar precej. Tudi na testu se je izkazala za kar vzdržljivo – z enim polnjenjem je tako zdržala dva dni (ponoči se ni ugašala) v pripravljenosti in 1 uro in 20 min pogovora. Kar je čisto zadovoljiv rezultat za njeno majhnost.

V dolžino meri vsega pet centimetrov, je svetlo kovinske sive barve, na vrhu pa ima temnejši odtenek. Na njej se nahajata dva gumba in mala led diodica. Z enim slušalko vklopimo/izklopimo, jo spravimo v stanje parjenja, sprejmemo ali zavrnemo klic ter sprožimo glasovno klicanje. Drug gumb je za uravnavanje glasnosti. Lučka ponazarja stanje slušalke – modro uripanje vsake tri sekunde pomeni, da je v stanju pripravljenosti, v primeru, da se baterija sprazni, pa se poleg modre pojavi še oranžna barva. Vklopimo jo z daljšim pritiskom (4 s), po treh kratkih modrih utripih pa vemo, da je prižgana. Izklopimo jo na enak način. Ob prvi uporabi jo je potrebno seveda spariti z ustreznim telefonom. Gumb za vklop držimo toliko časa, da se začneta izmenično prižigati modra in oranžna dioda. Privzeta koda je 0000, po vpisu v telefon pa je slušalka pripravljena za uporabo.

Vsaka nova slušalka zahteva privajanje tako glede nošnje kot tudi natikanja slušalke na uho. Za razliko od večine bluetooth slušalk je BTH-40 oblikovana malce drugače, saj osrednji del (kjer je zvočnik) porinemo precej globoko v uho. Na tem delu se nahaja gumica (priloženi sta še dve različnih oblik), ki zagotavlja, da slušalka v ušesu z ostrimi robovi ne žuli, hkrati pa jo tudi drži. Tako jo je mogoče uporabljati celo brez ušesnega loka, le pri kakšnem teku bi znala mogoče uiti iz ušesa. Ušesni lok je tanek, na spodnjem delu precej prilagodljiv (možno ga je ukriviti po želji), seveda pa se lahko nosi na obeh straneh – na levem ali desnem ušesu. To, da je zvočnik precej globoko v ušesu (v primerjavi z drugimi slušalkami), je dobra stran, saj je tako slišnost med pogovorom odlična. Še posebej se bo to poznalo v hrupnem okolju (npr. v mestu), saj ta način precej pripomore k eliminaciji drugih zvokov. Sogovorniki se z redkimi izjemami niso pritoževali nad slišnostjo. Redke izjeme pa so seveda enake, kot pri drugih slušalkah. Tako se je slišnost na drugi strani malenkostno zmanjšala tisti trenutek, ko sem nahrbtnik, kjer je bil telefon, zavihtela na hrbet. Ko sem prekoračila razdaljo, ki jo "zmore" večina slušalk, sem tudi sama slišala, da sem šla predaleč. No, "predaleč" je bilo v mojem primeru oddaljenost od telefona cca 7 metrov, napotila pa sem se v drug prostor. Glasovno klicanje je nujnost pri uporabi bluetooth slušalk. BTH-40 tako ni izjema. Nekateri proizvajalci priporočajo, da za boljšo prepoznavo govornih oznak posnamemo le-te šele takrat, ko je oprema priklopljena na napravo (v našem primeru sparjena). Sama tega nisem storila, pa z govornim klicanjem nisem imela težav. V avtomobilu je potrebno seveda utišati radio (nič nenavadnega), da deluje. Po pritisku na gumb počakamo, da se oglasi ton, ki pomeni, da sedaj lahko povemo govorno oznako. V primeru, da je bila le-ta prepoznana, se ime ponovi, nato telefon začne s klicanjem. Ob prihajajočem klicu zvonita tako telefon kot tudi slušalka.

In še zadnja funkcionalnost, nad katero sem bila glede na ceno slušalke, zelo presenečena. BTH-40 zna namreč povedati ime klicočega v slušalki, če je zanj seveda posneta govorna oznaka. Zelo dobrodošla funkcija, ki jo ne podpirajo ravno vse (tudi dražje) slušalke. Vsekakor pa je potrebno povedati, da je ta funkcija precej odvisna tudi od telefona (na testu sem uporabljala Sony Ericsson P900), seveda pa jo mora podpirati slušalka že v osnovi.

Slušalko je na test posodilo podjetje Ram2, d.o.o..

Prodajalec/Uvoznik:
Ram 2 d.o.o.
albumfotografije
Ni dodatnih fotografij.
komentarji