marketing
več | arhivpoudarjeno
slikaPrihaja skeniranje hrane s pametnimi mobilniki
15.10.2018

BASF predstavlja Hertzstück, inovativni infrardeči detektor, ki lahko kmalu preusmeri pametne telefone v prenosne laboratorije, primerne velikosti za v žep. Prikazani prototip miniaturnega spektrometra bo potrošnikom denimo omogočil merjenje vsebnosti maščobe v skuti, kot prikazuje infografika.

slika5G in GDPR koristna za kiberkriminal?
12.10.2018

Europol je v zadnjem poročilu IOCTA 2018 navedel, da se lahko zaradi prihajajoče tehnologije 5G v navezi z GDPR zgodi, da bodo varnostne službe precej težje sledile kiberkriminalu, posledično pa bo delo zlikovcem olajšano.

slikaFacebook Lite sedaj tudi za iOS
10.10.2018

Facebook Lite je različica aplikacije Facebook, ki omogoča hitrejše delovanje na manj zmogljivi strojni opremi. Za operacijski sistem Android je na voljo že od leta 2015, sedaj pa se aplikacija seli tudi na jabolčne naprave.

slikaBo Google Applu plačeval devet milijonov dolarjev letno?
08.10.2018

Google naj bi Applu plačeval okoli devet milijonov dolarjev letno in sicer zgolj za to, da bo na operacijskem sistemu iOS privzeti brskalnik. Novico je prvi lansiral Rod Hall, analist pri Goldman Sachsu.

slika75 % ljudi uporablja svojo povezano napravo, da se izogne pogovoru v živo
05.10.2018

Povezane naprave postajajo ključne pri ohranjanju medosebnih stikov, hkrati pa so za številne tudi pomembna uteha v različnih družbenih situacijah, ko ne želijo komunicirati z drugimi. Nedavna raziskava družbe Kaspersky Lab je namreč potrdila ta vedenjski trend, saj je kar tri četrtine ljudi (75 %) priznalo, da uporabljajo svoje naprave pod pretvezo zaposlenosti, ker se želijo izogniti pogovoru z drugo osebo.

slikaSodelovanje podjetij MBILLS, Petrol in Mastercard prinaša preprosto plačevanje za vse, kadarkoli in kjerkoli
04.10.2018

Podjetje MBILLS je z uvedbo debetne kartice mBills Mastercard skokovito razširilo možnosti plačevanja z mBills na skoraj 44 milijonov prodajnih mest•* po vsem svetu. MBILLS je tako postalo tudi prvo slovensko podjetje, ki je lansiralo debetno kartico Mastercard.

članki

Nepridipravi s tehnikami socialnega inženiringa na področju kriptovalut do zaslužka 10 milijonov dolarjev v 2017

Deli z ostalimi

13.07.2018
Objavil: Thomas Bergant

Strokovnjaki družbe Kaspersky Lab so razkrili nov prevarantski trend: razvoj kriptovalut ne privlači le vlagatelje, temveč tudi spletne kriminalce, ki iščejo načine za povečanje svojega zaslužka.

V prvi polovici leta 2018 so varnostne rešitve družbe Kaspersky Lab blokirale več kot sto tisoč sprožilcev, povezanih s kripovalutami v lažnih menjalnicah in drugih virih. Z vsakim poskusom so nepridipravi v goljufive spletke poskušali vključiti vse več nič hudega slutečih uporabnikov.

Da spletni nepridipravi niso prezrli razmaha kripovalut in vedno večjega števila njihovih navdušenih lastnikov ni nič nenavadnega. Za uresničitev svojih podlih namenov kriminalci po večini uporabljajo klasične metode spletnega ribarjenja, ki pa segajo prek doslej znanih scenarijev. Inspiracijo so tokrat pridobili pri naložbah ob javnih ponudbah kriptožetonov (ICO) in pri prosti distribuciji kriptokovancev ter tako služili na račun lastnikov kriptovalut in novincev v poslu.

Med najbolj priljubljenimi tarčami so vlagatelji v javno ponudbo kriptožetonov, ki svoj denar vlagajo v zagonska podjetja in upajo na kasnejši zaslužek. Za skupino takšnih vlagateljev spletni kriminalci ustvarijo lažna spletna mesta, ki simulirajo strani javne ponudbe kriptožetonov za uradne projekte. Poskusijo pridobiti tudi dostop do njihovih kontaktov, da jim z namenom spletnega ribarjenja pošljejo elektronsko sporočilo, ki vsebuje številko elektronske denarnice, kamor lahko investitorji pošljejo svojo kriptovaluto. Najbolj uspešni napadi uporabljajo javne ponudbe kriptožetonov poznanih projektov. Za primer, z izkoriščanjem javne ponudbe kriptožetonov platforme Switcheo so spletni kriminalci s ponujanjem brezplačne distribucije kovancev ukradli kriptovalute v vrednosti več kot 25.000 ameriških dolarjev. To jim je uspelo z razširitvijo povezave preko lažnega računa na družbenem omrežju Twitter.

Še en primer je izdelava spletnega mesta za spletno ribarjenje za javno ponudbo kriptožetonov projekta OmaseGo, s katero so spletni nepridipravi zaslužili kripto valute v vrednosti več kot 1,1 milijona ameriških dolarjev. Velik interes so kriminalci pokazali tudi za javno ponudbo kriptožetonov družbe Telegram, v okviru katere so ustvarili na stotine lažnih spletnih strani za zbiranje investicij.

Drug priljubljen trend vključuje goljufije z brezplačnimi kriptovalutami. Ta metoda vključuje poziv žrtvi, da slednja pošlje manjšo vsoto kriptovalut v zameno za veliko večji izkupiček v isti valuti v prihodnosti. Kriminalci so pri tem uporabljali račune družbenih omrežji poznanih posameznikov, kot sta poslovnež Elon Musk ali ustanovitelj storitve sporočanja Telegram Pavel Durov. Z ustvarjanjem lažnih računov ali odgovarjanjem na objave preko lažnih računov so kriminalci uspeli zavesti zakonite uporabnike na omrežju Twitter. Ti so s klikanjem na odgovore prevarantskih računov podlegli prevari.

Z uporabo zgoraj opisanih prevar so spletni kriminalci v zadnjem letu po ocenah družbe Kaspersky Lab uspeli zaslužiti več kot 21 tisoč ethrov (ETH), kar glede na trenutni menjalni tečaj znaša prek 10 milijonov ameriških dolarjev. Znesek pa ne vključuje dobička iz klasičnih napadov spletnega ribarjenja ali primerov, ki vsebujejo ustvarjanje posameznih naslovov za vsako žrtev.

»Rezultati naše raziskave kažejo, da so spletni kriminalci izkušeni pri spremljanju aktualnih dogajanj in znajo razviti svoje vire prihodkov tako, da pridobijo najboljši možen donos s pomočjo spletnega ribarjenja na področju kriptovalut. Nove prevarantske spletke so osnovane na preprostih tehnikah socialnega inženiringa, od običajnih napadov spletnega ribarjenja pa izstopajo, saj z njimi kriminalci zaslužijo tudi na milijone ameriških dolarjev. Uspehi kriminalcev nakazujejo, da znajo izkoristiti človeški faktor, ki je bil že od nekdaj najšibkejši člen v verigi spletne varnosti, in služiti na račun vedenja uporabnikov,« pojasnjuje Nadezhda Demidova, glavna analitičarka spletne vsebine v družbi Kaspersky Lab.

Kaspersky Lab svetuje uporabnikom, da za zaščito svojih kriptovalut upoštevajo naslednja pravila:
• Nič ni brezplačno, zato previdno obravnavajte ponudbe, ki se zdijo predobre, da bi bile resnične.
• Informacijo o brezplačni distribuciji kriptovalut preverite pri uradnih virih. Na primer: če vidite informacijo o brezplačno distribucijo kriptokovancev v imenu borze Binance, ki naj bi nedavno bila tarča napada, informacijo preverite pri uradnem viru.
• Preverite, če so s transakcijo denarnice, s katero nameravate prenesti svoj prihranek, povezane tretje osebe. En način je z uporabo brskalnika, kot sta denimo etherscan.io ali blockchain.info, ki dovoljujeta uporabniku videti podrobne informacije o kateri koli transakciji kripotvalute in identificirata, če je posamezna denarnica lahko nevarna.
• Vedno preverite naslov hiperpovezave in podatke v naslovni vrstici brskalnika. Na primer, pisati bi moralo »blockchain.info« in ne »blackchaen.info«.
• Shranite naslov svoje spletne denarnice v zavihku in tam dostopajte do denarnice. Tako se lahko izognete napakam v naslovni vrstici in možnosti, da bi po nesreči odjadrali na stran za spletno ribarjenje.
Več o razvoju spletnega ribarjenja na področju kritpovalut si lahko preberete na spletnem mestu Securelist.com.

fotografije
komentarji
Ali imate na mobilniku nastavljen slovenski jezik?

Da
Ne, imam nastavljeno angleščino
Ne, imam nastavljen drug jezik
Ne, ker moj mobilnik ne omogoča slovenščine
Ne vem

obveščanje

Prijava na elektronske novice:

e-pošta:

več članki