marketing
več | arhivpoudarjeno
TelekomTelekom s paketom, ki vsebuje letno količino prenosa podatkov
16.11.2018

V Telekomu Slovenije so kot prvi pri nas pripravili mobilni paket, ki mobilnega prenosa podatkov ne omejuje več na mesec, temveč uporabniku daje na voljo 2019 GB prenosa podatkov za vse leto, v državah območja z EU-tarifo pa je brez doplačila na voljo do 9,1045 GB mesečno. Poimenovali so ga Vse dobro.

slikaEvropejci so izgubili nadzor nad svojimi osebnimi podatki na spletu
14.11.2018

Od elektronski naslovov in telefonskih številk, do mesta zaposlitve in datuma rojstva; na spletu se o nas najde alarmno število podatkov. Evropejci so tako izgubili pregled nad tem, kako daleč potujejo njihovi osebni podatki, katera podjetja in platforme hranijo informacije o njihovi identiteti ter koliko je na spletu informacij o njihovih otrocih.

slikaSamsung razkriva inovacije na področju umetne inteligence, interneta stvari in mobilne uporabniške izkušnje
12.11.2018

Samsung je predstavil novo zmogljivo orodje za svoji platformi Bixby in SmartThings, ter novo, zmogljivo mobilno izkušnjo z One UI in Infinity Flex Display. Da bi povezano življenje lahko postalo realnost, je Samsung razvijalcem in partnerjem olajšal hitro gradnjo, zagon in širjenje novih izkušenj na milijone naprav po vsem svetu.

slikaNokia 6.1 Plus ponovno dobiva opcijo skrivanja zareze
09.11.2018

Zareza, ki jo je prvi predstavil Apple z iPhonom X je predmet razprav že vse od takrat. Nekateri jo zagovarjajo, spet nekateri menijo, da ne izboljša uporabniške izkušnje. Nekateri proizvajalci v mobilnike vgrajujejo možnost skrivanja zareze, to opcijo je imela tudi Nokia 6.1 Plus, vendar jo je kasneje umaknil Google.

slikaZTE v ZDA izgublja tržni delež
07.11.2018

ZTE, nekoč vodilni proizvajalec naprav na predplačniškem trgu v ZDA, počasi izginja iz tega trga, kar je posledica težav z oblastmi, navajajo pri analitičnem podjetju GlobalData.

slikaSpletni nepridipravi so na lovu za uporabniškimi imeni in gesli študentov ter zaposlenih
05.11.2018

Raziskovalci družbe Kaspersky Lab so zaznali številne spletne napade, ki so bili usmerjeni na najmanj 131 univerz v 16 državah. Ti poskusi kraje občutljivih univerzitetnih podatkov so se zgodili v 12 mesecih (od septembra 2017 do avgusta 2018), pri čemer so od septembra 2017 zabeležili skoraj 1000 napadov s spletnim ribarjenjem.

članki

Leto 2017 je zaznamovala epidemija izsiljevalskih virusov

Deli z ostalimi

04.12.2017
Objavil: Dare Gliha

Poslovni uporabniki so predstavljali kar 26,2 odstotka vseh žrtev napadov z izsiljevalskimi virusi v letu 2017. Leto pred tem jih je bilo 22,6 odstotkov. Razlog za porast so trije napadi brez primere, ki so ogrozili korporativna omrežja in so po podatkih družbe Kaspersky Lab za vedno spremenili krajino te, vse bolj nevarne kibernetske grožnje.

2017 bo v spominu ostalo kot leto, ko so se napadi z izsiljevalski virusi nenadno in izjemno razširili. Napredni napadalci so za svoje žrtve izbrali podjetja in organizacije, končni cilj serije uničujočih napadov pa ostaja skrivnost. Med zloglasnimi izsiljevalskimi virusi so bili WannaCry, ki je začel pustošiti 12. maja, ExPetr z začetkom 27. junija in BadRabbit iz meseca oktobra. Vsi so izkoriščali ranljivosti v programski opremi in tako ogrozili korporativna omrežja. Podjetja so bila tudi tarča drugih izsiljevalskih virusov. Družba Kaspersky Lab je skupno preprečila okužbe z izsiljevalskimi virusi na napravah svojih več kot 240 tisoč poslovnih uporabnikov.

»Odmevni napadi leta 2017 so primer naraščajočega zanimanja kriminalcev za poslovne uporabnike. Ta trend smo opazili že v letu 2016, skozi 2017 se je stopnjeval in ne kaže znakov upadanja. Poslovni uporabniki so izjemno občutljive žrtve, ki jim nepridipravi lahko zaračunajo višjo odkupnino kot posameznikom. Podjetja in organizacije so naklonjeni plačilu odkupnine, da bi s tem zagotovili nemoteno poslovanje. Prav tako so v porastu novi načini okužbe podjetij, na primer preko sistemov za oddaljen dostop,« je povedal Fedor Sinitsyn, višji analitik zlonamerne programske opreme pri družbi Kaspersky Lab.

Drugi trendi na področju izsiljevalskih virusov v 2017

• V letu 2017 je bilo skupno napadenih nekaj manj kot 950 tisoč posameznih uporabnikov, v primerjavi z 1,5 milijona v 2016. Razliko med številom gre v večji meri pripisati metodologiji odkrivanja napadov. Na primer, računalniški programi za prenos datotek, ki so pogostokrat povezani z zlonamerno programsko opremo za šifriranje podatkov, so zaradi hevristične tehnologije sedaj lažje prepoznani. Tako niso razvrščeni v isto kategorijo kot izsiljevalski virusi, ki jih zazna postopek telemetrije.
• Tri največje grožnje letošnjega leta in tudi napadi izsiljevalskih virusov iz manj zloglasnih družin (npr. AES-IN in Uiwix) so izkoriščali programske ranljivosti. Te je javno objavila skupina Shadow Brokers spomladi 2017.
• Opaziti je upad novih družin izsiljevalskih virusov. V letu 2017 je bilo 38 novih družin, leto pred tem pa 62. Nasprotno je narastlo število modifikacij že obstoječih izsiljevalskih virusov; v 2017 jih je bilo zaznanih več kot 96 tisoč, v 2016 pa 54 tisoč. Porast modifikacij lahko kaže na poskus napadalcev, da najdejo način, ki bi prekril njihove izsiljevalske viruse, saj varnostne rešitve na drugi strani postajajo čedalje boljše pri prepoznavanju groženj.
• V drugem četrtletju leta 2017 so številne skupine zaključile napade s svojimi izsiljevalskimi virusi in celo objavile ključe za odklepanje zašifriranih datotek in podatkov. Med njimi so AES-NI, xdata, Petya/Mischa/GoldenEye in Crysis. Crysis se je kasneje ponovno pojavil, vendar je možno, da je ta izsiljevalski virus ponovno uporabila katera druga skupina kriminalcev.
• Trend okužbe podjetji preko sistema za oddaljen dostop je nadaljeval v letu 2017 in postal ena izmed glavnih metod za širjenje okužb. Te metode so se posluževale razširjene družine izsiljevalskih virusov, kot so Crysis, Purgen/GlobeImposter in Cryakl.
• Skupaj 65 odstotkov podjetji, ki so bila okužena z izsiljevalskimi virusi v letu 2017, je izgubilo dostop do velike količine ali celo vseh podatkov. Vsako šesto podjetje, ki je plačalo odkupnino, svojih podatkov ni nikoli dobilo nazaj. Ti podatki se povečini ujemajo s tistimi iz leta 2016.

Julija 2016 začeta pobuda No More Ransom, katere partnerica je družba Kaspersky Lab, je zelo uspešna. Projekt združuje organe pregona in podjetja iz zasebnega sektorja v skupnih prizadevanjih za izsleditev in preprečitev delovanja velikih družin izsiljevalskih virusov. S ključi za dešifriranje projekt žrtvam omogoča, da brezplačno pridobijo dostop do svojih podatkov in tako oslabijo donosen poslovni model izsiljevalcev.

Vse varnostne rešitve družbe Kaspersky Lab ščitijo uporabnike pred izsiljevalskimi virusi. Hkrati vsebujejo tehnologijo, imenovano System Watcher, ki lahko blokira in ponastavi morebitne spremembe, ki jih je na napravi sprožila zlonamerna programska oprema, denimo kodiranje datotek ali blokiran dostop do zaslona. Vsem podjetjem je na voljo tudi brezplačno orodje proti izsiljevalskim virusom, ne glede na to, katero varnostno rešitev uporabljajo.

fotografije
komentarji
Ali imate na mobilniku nastavljen slovenski jezik?

Da
Ne, imam nastavljeno angleščino
Ne, imam nastavljen drug jezik
Ne, ker moj mobilnik ne omogoča slovenščine
Ne vem

obveščanje

Prijava na elektronske novice:

e-pošta:

več članki